Jedro

Ker tožnik ni bil usposobljen za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju je zavarovanec toženke odgovoren za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju tega delovnega opravila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim prisodilnim delom sodbe toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plača 1.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 10. 2015 dalje do plačila ter mu povrne pravdne stroške.

2. V pravočasni pritožbi zoper sodbo toženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališče toženke, da tožnik ni zatrjeval vzročne zveze med škodo in protipravnim ravnanjem zavarovanca toženke ni pravilno, saj je tožnik trdil, da se je poškodoval, ker ga delodajalec ni praktično usposobil za odpiranje stranic na kontejnerju in je zato stranico kontejnerja odpiral tako, da je varovalo izbijal s kladivom.

6. Nadalje ni utemeljena niti toženkina trditev, da je zmotna in skopo obrazložena ugotovitev sodišča prve stopnje, da zavarovanec toženke tožnika ni usposobil za varno odpiranje stranic na kontejnerju. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljilo, da je na podlagi mnenj obeh izvedencev ugotovilo, da tožnik ni imel opravljenega praktičnega usposabljanja za delovno mesto voznika, to je usposobljenosti za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju.

7. Pritožnica trdi, da iz izpovedb prič A. A. in B. B. izhaja način usposabljanja delavcev pri zavarovancu toženke, iz tožnikove izpovedbe pa, da je opravil izobraževanje v zvezi z varnim delom, da so mu bila znana pravila varnega odpiranja vrat kontejnerja ter da ga je v času poskusnega dela spremljal šofer, pravilnosti. Zato meni, da ni pravilna ugotovitev, da tožnik ni imel opravljenega praktičnega usposabljanja za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju. Način usposabljanja drugih delavcev ter tožnikova ocena o seznanjenosti z varnim načinom odpiranja vrat na pravilnost ugotovitve dejstva, da tožnik ni bil usposobljen za varno opravljanje konkretnega dela, ki ga je opravljal, nimajo vpliva. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi mnenj dveh izvedencev ugotovilo, da ne obstojijo kakšna dokazila, da je tožnik tožnik imel opravljeno ustrezno praktično usposabljanje za delovno mesto voznika, to je usposobljenost za varno opravljanje delovnega opravila odpiranja stranic vrat na kotalnem kontejnerju.

8. Toženka meni, da je sodišče prve stopnje kršilo postopek iz razloga, ker je ugotovilo, da je zavarovanec toženke nepravilno delo tudi dopuščal. Utemeljuje, da tožnik teh trditev ni podal oziroma, da jih je podal prepozno. Trdi, da je zato podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odgovornost toženke iz razloga, ker toženkin zavarovanec tožnika ni usposobil za varno delo. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje odgovornost toženke ugotovilo še iz razloga dopuščanja nepravilnega dela, ta okoliščina nima vpliva na pravilnost zaključka o odgovornosti toženke zaradi neusposobitve za varno delo. Ob neizpodbiti odgovornosti toženke iz razloga, da torej tožnika ni usposobila za varno usposabljanje dela, se postopkovni očitek, nanašajoč se na nadaljnje ugotovitve o dopuščanju nepravilnega opravljanja dela, izkaže za nebistvenega.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Pritožnica s pritožbo niso uspela, zato ni upravičena do povrnitve stroškov, nastalih z njeno vložitvijo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Mora pa tožniku, ki je na pritožbo obrazloženo odgovoril, povrniti potrebne stroške, katerih odmera, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz v odgovoru na pritožbo specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 226). V kolikor toženka v danem roku naloženega ji zneska pravdnih stroškov ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006).