Jedro

Revident pravno vprašanje kršitve prepovedi retroaktivne veljave 19. člena ZJC-B prvič izpostavlja šele v reviziji.

Ker se sodišču prve stopnje vprašanje ustavne skladnosti uporabljene zakonske določbe ni postavilo, s tožbo pa ni bilo izzvano, ta presoja z izpodbijano sodbo ni bila opravljena. Sodišču zato v tem pogledu ni mogoče očitati kršitve materialnopravnega pravila, postavljenemu vprašanju pa ne pripisati pomena za obravnavano zadevo.

Če je namreč revizija dovoljena zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se presoja omeji na pravilnost stališč sodišča prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, iz česar izhaja zahteva po vsebinskem izčrpanju pravnih sredstev.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, s katero je izpodbijal odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 352-3/2015-9 z dne 24. 3. 2015, v delu, v katerem je bilo v korist Republike Slovenije odločeno o razlastitvi tožnikovega zemljišča parc. št. 331/38 k. o. X. Odločba je bila izdana na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC-B). Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 35020-25/2015-8 z dne 26. 11. 2015, tožnikovo pritožbo glede razlastitve omenjenega zemljišča zavrnil. 2. Tožnik (v nadaljevanju revident) je zoper sodbo vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, toženki pa naloži plačilo sodnih stroškov.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Revident navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju kršitve prepovedi retroaktivne veljave 19. člena ZJC-B.3

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revident navedeno vprašanje prvič izpostavlja šele v reviziji. V tožbi kršitve 155. člena Ustave ni zatrjeval, zato se sodišče prve stopnje do nje ni moglo niti ni bilo dolžno opredeliti zaradi njegove vezanosti na tožbene navedbe tako glede obsega ugotavljanja zatrjevanih dejstev kot glede presoje pravnih vprašanj. Tožnik mora namreč v tožbi povedati, zakaj toži (prvi odstavek 30. člena ZUS-1), s čimer opredeli obseg želenega sodnega varstva.4 Ker se sodišču prve stopnje vprašanje ustavne skladnosti uporabljene zakonske določbe ni postavilo, s tožbo pa ni bilo izzvano, ta presoja z izpodbijano sodbo ni bila opravljena. Sodišču zato v tem pogledu ni mogoče očitati kršitve materialnopravnega pravila, postavljenemu vprašanju pa ne pripisati pomena za obravnavano zadevo. Ali drugače: če je revizija dovoljena zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se presoja omeji na pravilnost stališč sodišča prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, iz česar izhaja zahteva po vsebinskem izčrpanju pravnih sredstev.

8. Ker ne gre za tako vprašanje, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Ta določa, da če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu (prvi odstavek). 4 Prim. odločba Vrhovnega sodišča X Ips 298/2016.