Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil zakonodajalčev namen pri kreditih, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije, izključiti uporabo določb Obligacijskega zakonika o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil zakonodajalčev namen pri kreditih, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, izključiti uporabo določb Obligacijskega zakonika o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15997/2013 z dne 6. 2. 2013 v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti tožencu njegove stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnica dne 14. 11. 2012 odstopila od pogodbe v skladu z določbami Zakona o varstvu potrošniških kreditov (v nadaljevanju ZPotK). Toženec ni dokazal, da je bila tožničina terjatev poravnava s strani poroka, tožnica pa ni dokazala, da je toženec za plačilo sporne terjatve pasivno legitimiran. Zaključilo je, da sicer Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (v nadaljevanju ZJShemFO) dolžnosti unovčitve jamstva izrecno ne določa, vendar pa takšna dolžnost banke izhaja iz namena in besedila določb ZJShemFO.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da lahko tožnica v okoliščinah konkretnega primera poplačilo svoje terjatve doseže le z unovčenjem državnega jamstva. V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJShemFO je državno jamstvo namenjeno omilitvi posledic gospodarske in finančne krize ter omogočiti zadolževanje fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje po ZJShemFO. Namen zakona je namreč s prenosom tveganja iz bank na državo omogočiti kreditojemalcem večjo varnost. Ko banka unovči državno jamstvo, je RS dolžna kreditojemalcu omogočiti poplačilo obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu s pravili plačevanja davčnega dolga. Zakonodajalčev namen je bil izključiti uporabo določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika. Taka razlaga ZJShemFO je ustavno skladna, nasprotna pa bi pomenila kršitev 14. v povezavi z 2. členom Ustave RS.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: „Ali je bil zakonodajalčev namen pri kreditih, zavarovanih z jamstvom RS po ZJShemFO izključiti uporabo določb OZ o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika?“ Navaja, da sta sodišči napačno razlagali določbo četrtega odstavka 9. člena ZJShemFO, ki izrecno določa, da se za jamstvo po tem zakonu uporabljajo določbe o poroštvu iz zakonika, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon ne določa drugače. ZJShemFO v nobenem od nadaljnjih členov ne določa drugače, saj ni nikjer izrecno zapisano, da je tožnica dano jamstvo dolžna unovčiti. Namen zakonodajalca ni bil olajšati položaj kreditojemalcev v smislu, da dobljenega kredita ne bodo dolžni vrniti. Čeprav tožnico ne zavezujejo določbe Zakona o davčnem postopku in Pravilnika o odlogu, delnem odpisu, odpisu in obročnem plačevanju dolga, to ne pomeni, da bi bil toženec v postopku izterjave v slabšem položaju, saj ima tudi tožnica pri izterjavi zapadlih neplačanih terjatev možnost uporabe istih institutov. V enakem obsegu dolžnike varujejo tudi določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju z določbami, na katero dolžnikovo premoženje lahko upnik poseže z izvršbo. Zavarovanje terjatve s poroštvom po ZJShemFO torej pomeni, da ima upnik možnost, da v primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti ob zapadlosti zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od dolžnika. Glede na pojasnjeno takšna razlaga ne dopušča različnega obravnavanja enakih dejanskih stanj in ni v nasprotju z ustavnim načelom enakosti. Tožnici je bila z izpodbijano odločitvijo odvzeta možnost zakonske izbire. V nobeni tožničini brošuri ni bilo navedeno, da kreditojemalcem dolga ne bo treba vračati tožnici kot kreditodajalki. Tožničina uslužbenka pa tega tudi ni povedala tožencu.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v tožničinem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).