Jedro

Če delavec po dokončnih ugotovitvah pooblaščenega zdravnika nima zdravstvene sposobnosti za delo na sicer po strokovni zahtevnosti ustreznem drugem delovnem mestu, delodajalec v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za takšno delovno mesto, saj zakonski pogoji za takšno zaposlitev niso podani.

Izrek

V zvezi z odločitvijo o tožbenem zahtevku tožnika J. B. se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje v tem delu razveljavita in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V zvezi z odločitvijo o tožbenem zahtevku tožnikov Z. D. in B. Š. se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zavrne tožbeni zahtevek teh dveh tožnikov, ki se glasi: „Ugotovi se, da sta redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jih je 10. 12. 2007 tožena stranka podala tožnikoma, nezakoniti in se razveljavita.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati na delo, jima obdobje od prenehanja delovnega razmerja do 31. 12. 2008 vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico in ju od 1. 1. 2009 dalje do vrnitve na delo prijaviti v zavarovanje, jima za obdobje prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo obračunati bruto zneske mesečnih nadomestil plač, upoštevaje višino bruto plač, ki bi bile tožnikoma obračunane, če bi v istem obdobju delala pri toženi stranki, plačati od tako obračunanih zneskov predpisane davke in prispevke ter tožnikoma izplačati neto zneske mesečnih nadomestil plač, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnega nadomestila plače desetega dne v mesecu, za pretekli mesec ter jima povrniti stroške postopka, vse v osmih dneh“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenim zahtevkom vseh treh tožnikov, ugotovilo nezakonitost rednih odpovedi njihovih pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katere jim je podala tožena stranka dne 10. 12. 2007, ter jim priznalo za čas nezakonitega prenehanja pravice iz delovnega razmerja ter toženi stranki naložilo, da jih pozove na delo in jim povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da je bil pri toženi stranki zaradi ukinitve obrata elektrolize B, kjer so delali tožniki, podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar bi morala tožena stranka tožnikom pri tem ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto livar I, oziroma tretjemu tožniku livar III, v delovni enoti ulitki, kjer so bila ta delovna mesta prosta. Ker je neutemeljeno ugotavljala, da za delo na teh delovnih mestih tožniki nimajo zdravstvene delazmožnosti in jim ni omogočila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je bila odpoved nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in v njej uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče neutemeljeno upoštevalo izvedeniško mnenje o delazmožnosti tožnikov za ponudena dela in s tem v zvezi neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pribavo dodatnega izvedeniškega mnenja. Sicer pa je bila ocena pooblaščene zdravnice, da tožniki nimajo zdravstvene sposobnosti za delo v delovni enoti ulitki, za toženo stranko zavezujoča in zato s tožniki ni smela skleniti novih pogodb o zaposlitvi za delo v tej enoti, ker pogojev za opravljanje dela livarja niso izpolnjevali. Graja tudi ravnanje sodišča, ker ni sledilo njenemu podrednemu predlogu in argumentom za odločitev v smislu določb drugega odstavka 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), namesto vrnitve tožnikov na delo.

4. Revizija je utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Sodišče druge stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko ni sledilo pritožbenim predlogom za nadaljnje razčiščevanje delazmožnosti tožnikov s postavitvijo novega izvedenca. Tudi dodatno dokazovanje z izvedencem ne bi moglo vplivati na pravilno odločitev v zadevi, tako da že iz tega razloga v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Pred sodiščem ni bilo sporno, da so tožniki v obratu elektrolize delali na delovnih mestih s povečano stopnjo tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev in da so bili delavci na teh delovnih mestih vezani na preventivne in obdobne zdravstvene preglede, enako pa to velja tudi za delovna mesta livarjev v delovni enoti ulitki (izvedenec prof. dr. B. je ugotovil, da je bil rang tveganja na delovnem mestu elektrolizer ocenjen s 4, rang tveganja na delovnem mestu livar pa s 3 oziroma 4, s sicer različno časovno izpostavljenostjo posameznim obremenitvam). Prav tako ni bilo sporno, da je bila tožena stranka pripravljena ponuditi tožnikom novo zaposlitev na delovnem mestu livarja in je ravno zato tožnike napotila na predhodni preventivni zdravstveni pregled zaradi ugotovitve njihove zdravstvene sposobnosti za opravljanje navedenih del. Predhodne preventivne preglede je opravila dr. A. , specialistka medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu P., s katerim je imela tožena stranka sklenjeno pogodbo o opravljanju nalog zdravstvenega varstva pri delu po pooblaščenem zdravniku. Pooblaščena zdravnica je po pregledu dne 7. 12. 2007 za tožnika J. B. izdala zdravniško spričevalo, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto livarja I, vendar brez nočnega dela, s kontrolo te omejitve čez eno leto. Za tožnika D. je po pregledu dne 4. 12. 2007 ugotovila, da začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev za delovno mesto livar I in odredila kontrolo čez 6 mesecev, sicer pa priporočala invalidsko oceno. Za tožnika Š. pa je po pregledu 6. 12. 2007 prav tako podala zdravniško spričevalo, da začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za predlagano delovno mesto livarja III, s tem da je pojasnila, da bi tudi pri njem eventualno prišel v poštev kontrolni pregled po šestih mesecih.

8. Na podlagi določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) je delodajalec dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu med drugim tako, da poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja pri delu pa pooblaščenemu zdravniku ter da zagotavlja delavcem zdravstvene preglede (prva in osma alineja 15. člena ZVZD). Glede na vrsto dejavnosti ter vrsto in stopnjo tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev pooblaščeni zdravnik ob seznanitvi z razmerami in sodelovanju pri oceni tveganj za delodajalca opravlja tudi preventivne zdravstvene preglede delavcev (četrta alineja drugega odstavka 20. člena ZVZD). Pri tem je postopek in način opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov urejen v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 87/2002), ki v 17. členu določa, da imata delavec in delodajalec pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, ki jo po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu poda pooblaščeni zdravnik in to v roku 15. dni pri posebni zdravniški komisiji.

9. Glede na navedeno ureditev varnosti in zdravja pri delu ter ugotovitve, da je na podlagi pogodbe z Zdravstvenim domom P. naloge pooblaščenega zdravnika opravljala dr. A., ki je pred novo zaposlitvijo tožnikov na prostih delovnih mestih v delovni enoti ulitki opravila ustrezne predhodne preventivne zdravstvene preglede in izdala ustrezna spričevala o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za nova prosta delovna mesta, sodišče ugotavlja, da je bila tožena stranka na ugotovitve pooblaščene zdravnice oziroma na njena zdravniška spričevala vezana. Niti tožniki in niti tožena stranka niso zahtevali presojo ocene pooblaščene zdravnice pred posebno zdravniško komisijo v smislu določb Pravilnika. Glede na ureditev v ZVZD je tožena stranka zdravniška spričevala pooblaščene zdravnice morala upoštevati in naknadno pridobljeno izvedeniško mnenje, ki je bilo pridobljeno izven postopka presoje ocene pooblaščene zdravnice v smislu določb Pravilnika, na zakonitost ravnanja tožene stranke v zvezi s ponudbo nove zaposlitve na delovnem mestu livarja ne more vplivati.

10. Na podlagi 35. člena ZVZD lahko delavec dela na delovnem mestu oziroma v razmerah, kjer obstajajo večje možnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, le pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi in na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika, da je za to delo zmožen. Takšen pogoj delavčeve delazmožnosti je potrebno upoštevati tudi v primeru preverjanja možnosti ponudbe druge zaposlitve v smislu določb tretjega odstavka 88. člena ZDR ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Če delavec po dokončnih ugotovitvah pooblaščenega zdravnika nima zdravstvene sposobnosti za delo na sicer po strokovni zahtevnosti ustreznem drugem delovnem mestu, delodajalec v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za takšno delovno mesto, saj zakonski pogoji za takšno zaposlitev niso podani.

11. Pooblaščena zdravnica je po opravljenem pregledu za tožnika B. ugotovila, da sicer izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto livar I, vendar z omejitvijo nočnega dela in kontrolnim pregledom čez eno leto. Tožena stranka je tudi takšno zdravniško spričevalo razlagala tako, da tožnik B. za predlagano delo ni bil delazmožen, sodišče pa se do takega stališča zgolj z vidika podanega zdravniškega spričevala doslej ni opredelilo. Iz samega zdravniškega spričevala bi se dalo sklepati, da je bil tožnik B. za predlagano delo livarja v načelu delazmožen, s tem, da je bila njegova zaposlitev na tem delovnem mestu hkrati odvisna od tega, ali bi bilo mogoče njegovo delo brez večjih motenj za delovni proces organizirati tako, da nebi delal v nočni izmeni oziroma ponoči. Glede tega vprašanja je ostalo dejansko stanje v dosedanjem postopku nerazčiščeno, je pa to pomembno za pravilno uporabo materialnega prava pri odločanju o tožbenem zahtevku tega tožnika. Zato je sodišče glede tožnika B. na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč razveljavilo, da bo lahko v ponovljenem postopku sodišče razčistilo dejanski pomen zdravniškega spričevala z dne 7. 12. 2007 in pri tem ugotovilo ter upoštevalo vse okoliščine dela na delovnem mestu livar I. 12. Glede ostalih dveh tožnikov je bilo dokončno zdravniško spričevalo pooblaščene zdravnice jasno – vsaj začasno (vsaj za 6 mesecev) posebnih zdravstvenih zahtev za delo na delovnem mestu livarja I oziroma livarja III nista izpolnjevala. Tako jima tožena stranka druge zaposlitve na teh delovnih mestih niti ni smela omogočiti. Sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zato, ker jima tožena stranka ni ponudila nove zaposlitve na teh delovnih mestih, štelo odpoved pogodbe o zaposlitvi za nezakonito in posledično ugodilo tudi preostalim zahtevkom.

13. Ob ugotovitvi sodišča, da je sicer zaradi ukinitve obrata elektrolize B, kjer so delali tožniki, obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da niso bili podani drugi razlogi za nezakonitost odpovedi, se tako izkaže, da je bila tožnikoma D. in Š. tudi glede na določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana, saj kljub preverjanju ni bilo izkazano, da bi jima lahko tožena stranka ponudila novo zaposlitev na drugih ustreznih prostih delih. Zato je sodišče ugodilo reviziji, kolikor se je nanašala na ta dva tožnika, in na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da je tožbena zahtevka tožnikov D. in Š. v celoti kot neutemeljena zavrnilo.