Jedro

Predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. To pomeni, da delodajalec ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že zaradi prve kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč šele, če delavec kljub pisnemu opozorilu ponavlja oziroma nadaljuje s kršitvami.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Sodišče prve stopnje je odpoved razveljavilo in ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo. Ugodilo je tudi reintegracijskemu in denarnim zahtevkom. Tožena stranka bi morala tožnika pred redno odpovedjo na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Ker tožena stranka tega ni storila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita le, če delodajalec spoštuje zakonske pogoje zanjo. Ker se je tožena stranka odločila za redno odpoved iz krivdnega razloga, se ne more sklicevati na to, da tožnika ni opozorila v smislu določbe prvega odstavka 83. člena ZDR zato, ker je šlo za zapleteno zadevo in bi zaradi kratkih rokov za podajo izredne odpovedi, te roke zamudila.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Izrecno navaja bistvene kršitve po prvem odstavku ter 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je seznanjena s prakso Vrhovnega sodišča, po kateri je redna odpoved nezakonita, če delodajalec delavca predhodno ni pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve. Iz objavljenih primerov (izrecno navaja in razlaga zadeve VIII Ips 227/2005, VIII Ips 71/2007 in VIII Ips 307/2006) pa ne izhaja, na podlagi kakšnih razlogov je sodišče prišlo do takšnega stališča oziroma kakšen pomen je pripisalo pisnemu opozorilu. Prvostopno sodišče je sicer ugotavljalo obstoj resnih in utemeljenih razlogov, drugostopno sodišče pa se je osredotočilo le na obstoj pogojev iz 83. člena ZDR. Do pritožbenih navedb glede obstoja utemeljenih razlogov se ni opredeljevalo, s čimer je bistveno kršilo določbe postopka. Po mnenju tožene stranke je pomembnejša ugotovitev obstoja razloga za odpoved in šele potem ugotavljanje ostalih pogojev za izdajo odpovedi. Obe sodišči sta tudi zmotno uporabili materialno pravo, saj se nista opredelili do navedb tožene stranke o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Tožena stranka se je že v postopku pred sodiščem prve stopnje smiselno sklicevala na uporabo določbe 118. člena ZDR, obe sodišči pa se do teh navedb nista opredelili.

4. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Zatrjevane in zgolj skopo obrazložene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in tudi obrazložitev v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se na ta dejstva nanašajo. O drugih pritožbenih navedbah, ki za odločitev niso pomembne, pritožbenemu sodišču ni bilo treba odgovarjati. Katera dejstva so bila za odločitev odločilna, pa je sodišče ugotovilo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava.

7. Neutemeljene so navedbe tožene stranke, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča ne izhaja, kakšen pomen je dalo pisnemu opozorilu. V zvezi s tem tožena stranka deloma tudi napačno, predvsem pa zmotno razlaga nekatere odločitve Vrhovnega sodišča. Predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve iz prvega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002) je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. To pomeni, da delodajalec ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že zaradi prve kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč šele, če delavec kljub pisnemu opozorilu ponavlja oziroma nadaljuje s kršitvami.

8. Vedno je delodajalec tisti, ki mora oceniti, za kakšen razlog za odpoved gre, saj je tudi dokazno breme za redno ali izredno odpoved na njegovi strani (82. člen ZDR). Ko ugotovi razlog, mora delodajalec odpoved izpeljati tako, kot mu določa zakon, pa naj gre za redno ali izredno odpoved. Vsaka od odpovedi ima svoje posebnosti in pogoje, ki jih morata upoštevati tako delavec kot delodajalec. Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je kot pogoj določeno predhodno pisno opozorilo, ker je v nasprotnem primeru odpoved nezakonita. Na nezakonitost odpovedi ne morejo vplivati niti morebitne posledice kršitve, niti ugotovitev, da je šlo za tako kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih bi bilo možno tudi izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Bistveno je, da delodajalec ni izpolnil zakonskih pogojev za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

9. ZDR res navaja kot opredelitev vsebine 83. člena, da gre za »postopek pred odpovedjo s strani delodajalca«. Toda to ne pomeni, da bi moral delodajalec izvajati kakšen poseben postopek s formalnimi odločitvami (sklepi) ter z vsemi procesnimi zagotovili in roki. Gre za odpoved pogodbe, za katero veljajo splošna pravila o odpovedi (obligacijskih) pogodb, in tiste dodatne zahteve oziroma pogoji, ki jih ZDR predpisuje zaradi varstva delavca, kot praviloma šibkejše pogodbene stranke. Med takimi dodatnimi pogoji je za redno odpoved iz krivdnega razloga predpisano tudi predhodno pisno opozorilo. Ne gre za postopkovno določbo temveč za enega od pogojev za odpoved. Ker morajo biti za zakonitost odpovedi izpolnjeni vsi predpisani pogoji, tako tisti iz 88. kot 83. člena člena ZDR, so neutemeljene navedbe tožene stranke, da bi moralo sodišče najprej ugotoviti obstoj utemeljenega in resnega razloga za odpoved. Tudi če bi sodišče to ugotovilo, bi bila redna odpoved nezakonita, ker ni bilo predhodnega pisnega opozorila.

10. Ugotovitev, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče, je dejanska ugotovitev, do katere sodišče prve stopnje pride po presoji vseh izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje pa presodi, da je tako dejansko stanje pravilno in popolno. Na dejansko stanje, kot sta ga ugotovili nižji sodišči, pa je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP).

11. Sodišče odloči o razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 118. člena ZDR po lastni presoji, vendar mora tudi delodajalec obstoj okoliščin, ki tako odločitev utemeljujejo uveljavljati - zatrjevati mora relevantna dejstva za tako odločitev in predlagati dokaze, ki ta dejstva dokazujejo (utemeljujejo). Tudi če bi tožena stranka v tem sporu tako odločitev v postopku na prvi stopnji smiselno predlagala, pritožbe v zvezi s tem ni vložila.

12. Po določbi drugega odstavka 88. člena ZDR delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja (tak) krivdni razlog po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zatrjevanja tožene stranke, da tak razlog obstaja, pa ne pomenijo tudi smiselnega zatrjevanja oziroma uveljavljanja predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR. Kot izhaja iz prvostopne sodbe, pripravljalnih vlog tožene stranke v postopku na prvi stopnji in obravnavnih zapisnikov, tožena stranka takega predloga ne izrecno ne smiselno do odločitve sodišča prve stopnje ni dala. Kot je že navedeno, se v zvezi s tem tudi pritožila ni.

13. Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je odločitev sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna in zakonita, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).