Jedro

Odsotnost z dela od 9. do 24. 10. 2008 je bila posledica tožničinega površnega branja odločbe ZZZS z dne 15. 10. 2008 in zmotnega prepričanja, da ji bo tudi po 9. 10. 2008 odobren bolniški stalež. Tožnica je delodajalca o razlogih za odsotnost seznanila šele na zagovoru pred odpovedjo 24. 10. 2008. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta nižji sodišči pravilno ugotovili, da je dokazan odpovedni razlog iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po 8. 1. 2008 ter reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da je bila tožnica zaposlena za nedoločen čas od 1. 1. 2008 dalje in ji je bilo zagotovljeno delo z upoštevanjem omejitev po odločbi ZPIZ. Od 9. 10 do 17. 10. 2008 je tožnica neupravičeno izostala z dela. Zdravniško potrdilo z dne 30. 10. 2008 ne izkazuje upravičene odsotnosti tožnice z dela od 9. 10. 2008 dalje, osebna zdravnica pa glede na določbe 230. do 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ni bila pristojna odločati o tem, sploh ne dne 24. ali 25. 10. 2008 za nazaj.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Navedlo je, da je bila tožnica na podlagi odločbe imenovane zdravnice z dne 18. 9. 2008 začasno nezmožna za delo od 12. 9. do 8. 10. 2008, od 9. 10. 2008 pa je bila zmožna za delo. Osebna zdravnica je 8. 10. 2008 vložila predlog za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo tudi po 9. 10. 2008, vendar je bil tak predlog s sklepom ZZZS z dne 15. 10. 2008 zavržen. V tem sklepu navedeni datum 8. 11. 2008 je napačen, prav bi bilo 8. 11. 2007, nanaša pa se na odločbo ZPIZ s tem datumom in ne na začasno nezmožnost tožnice za delo.

3. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožnica v opravičljivi, dejanski zmoti glede na zapisan datum 8. 11. 2008 in je glede na svoje zdravstveno stanje upravičeno pričakovala podaljšanje bolniškega staleža. Ni vedela niti bi lahko vedela, da njena osebna zdravnica ni pristojna odločati o njeni odsotnosti po 8. 10. 2008. Pri toženi stranki je bila zaposlena 14 let, invalid III. kategorije ter vedno vestna delavka in sama je skrbela za pet mladoletnih otrok. V spornem času tožnica ni bila zmožna za delo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje. Odločilne dejanske okoliščine pa so naslednje: z odločbo ZZZS z dne 18. 9. 2008 je bila tožnici priznana začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni od 12. 9. do 8. 10. 2008, z isto odločbo imenovane zdravnice pa je bilo ugotovljeno, da je tožnica od 9. 10. 2008 dalje zmožna za delo, osebna zdravnica tožnice je 8. 10. 2008 predlagala ugotovitev začasne nezmožnosti za delo tudi po 9. 10. 2008, vendar je imenovana zdravnica z odločbo z dne 15. 10. 2008 predlog zavrgla, očitano ravnanje – odsotnost z dela od 9. do 24. 10. 2008 – je bila posledica tožničinega površnega branja odločbe ZZZS z dne 15. 10. 2008 in zmotnega prepričanja, da ji bo tudi po 9. 10. 2008 odobren bolniški stalež, tožnica je delodajalca o razlogih za odsotnost seznanila šele na zagovoru pred odpovedjo 24. 10. 2008. 7. Po določbi tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR delodajalec lahko izredno odpove delovno razmerje, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ga ne obvesti, čeprav bi to moral in mogel storiti. Po določbi drugega odstavka 111. člena ZDR v takem primeru preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem odsotnosti, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta nižji sodišči pravilno ugotovili, da je dokazan navedeni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

8. Po določbi prvega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Z uveljavitvijo novele ZPP-D (od 1. 10. 2008 dalje) revizijsko sodišče nima več zakonske podlage za preizkus pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti. To pomeni, da je tudi v obravnavani zadevi izpodbijano sodbo preizkusilo le v mejah razlogov, ki jih navaja revizija.

9. Ker revizijski očitki niso utemeljeni in je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.