Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem postopku) razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 25.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1. Ali sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo pri presoji, da skok z večje višine (12 metrov) s stolpa na napihljivo blazino ni nevarna dejavnost in da ni podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke oziroma toženke?

2. Ali je sodba sodišča prve stopnje in posledično tudi sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega ostavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker v sodbi sodišča prve stopnje ni razlogov v zvezi z zatrjevano objektivno odgovornostjo zavarovanca toženke oziroma se v obrazložitvi v tem delu zgolj sklicuje na obrazložitev sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu I Cp 874/2017 z dne 12. 12. 2017, sodišče druge stopnje pa je tako sodbo potrdilo?

3. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z zatrjevano objektivno odgovornostjo zavarovanca toženke?

4. Ali sta sodbi sodišč nižjih stopenj obremenjeni s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nimata razlogov o vseh odločilnih dejstvih v zvezi z zatrjevano krivdno odgovornostjo zavarovanca toženke?

5. Ali sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo pri presoji skrbnosti (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), s katero bi moral delovati zavarovanec toženke pri izvajanju svoje dejavnosti, in pri odločitvi, da je slednji ravnal z ustrezno skrbnostjo? Prvo vprašanje naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, saj naj bi bilo vedno več t. i. adrenalinskih dejavnosti, h katerim organizatorji za zaslužek vabijo širše množice, in tudi poškodb pri teh, sodne prakse pa ne veliko. Odločitev naj bi odstopala od odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 249/2012. Glede drugega vprašanja navaja, da naj bi se moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku opredeliti do vseh relevantnih in odločilnih dejstev in naj ne bi bilo dovolj, da se je glede neobstoja objektivne odgovornosti sklicevalo na razveljavitveni sklep. S tem naj bi bila kršena pravica tožnice do pravnega sredstva in poštenega sojenja. Opozarja na odločbi II Ips 248/2014 in II Ips 42/2013. Glede tretjega vprašanja navaja, da naj bi sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi glede objektivne odgovornosti samo citiralo razloge iz razveljavitvenega sklepa in naj ne bi dodalo ničesar. Naj se ne bi opredelilo do vseh pritožbenih navedb. Sklicuje se na sklep II DoR 448/2011. Šlo naj bi tudi za odstop od uveljavljene sodne prakse - zadev II Ips 248/2014, II Ips 342/2013 in II Ips 143/2014. Glede četrtega vprašanja navaja, da naj se sodišče druge stopnje ne bi opredelilo do očitkov, da naj bi zavarovanec toženke neselektivno, ne da bi preverjal, ali imajo osebe, ki so se odločile za skoke kakršnekoli izkušnje s takšnimi skoki, dopuščal, da so to izvajali vsi, ki so hoteli in jih z ničimer opozoril na možnost poškodovanja. Glede petega vprašanja poudarja, da naj izvajalec dejavnosti ne bi zadostil merilom iz drugega odstavka 6. člena OZ, nivo skrbnosti njegovega ravnanja naj bi bil v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso - odločbami II Ips 46/2016 in II Ips 290/2001. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).