Jedro

Drugostopenjsko sodišče je odškodnino odmerilo v višini, ki za 2.000,00 EUR presega zavarovalno vsoto, pri čemer iz obrazložitve njegove sodbe ni razvidno, ali je tako odločilo zaradi presoje, da je - in iz katerih razlogov - ugovor pasivne legitimacije za znesek nad zavarovalno vsoto neutemeljen. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti ter je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v izpodbijanem delu (glede odškodnine, ki presega 22.500,00 EUR) razveljavi in se mu zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Kratek oris zadeve**

1. Tožnik je na delu v lokalu zavarovanke tožene zavarovalnice 27. 12. 2013 na spolzkih tleh v kuhinji padel in se poškodoval. Utrpel je zlom leve pogačice. Uveljavljal je 25.100,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo. Trdil je, da je ob poškodbi in med zdravljenjem, katerega del je bila tudi operacija, trpel telesne bolečine in nevšečnosti, da je bil zaskrbljen za izid zdravljena in da duševno trpi zaradi skaženosti, ki jo pomenijo vidne pooperacijske brazgotine na kolenu in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki se kaže v zmanjšani sposobnosti ali celo nesposobnosti za številne dejavnosti in opravila, ki so bila del njegovega življenja pred poškodbo.

**Odločitvi sodišč prve in druge stopnje**

2. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo 16.320,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2015 do plačila, za znesek 8.780,00 EUR pa je njegov zahtevek zavrnilo. Odškodnino je odmerilo na 18.600,00 EUR, odločilo, da je njegova delodajalka zaradi neprimerne pohodne površine (preveč drsnih ploščic, ki so bile v času škodnega dogodka mokre in mastne in zato še dodatno spolzke) zanjo subjektivno odgovorna in jo nato zmanjšalo za tožnikov prispevek k nastanku škodnega dogodka (bil je premalo pazljiv), ki ga je ocenilo na 15%.

3. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi tožnika v pretežnem delu ugodilo in zavrnilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da mu je, razen glede zneska 600,00 EUR, ugodilo. Odločilo je, da je tožena stranka izključno odgovorna za tožnikovo škodo. Enako kot sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik ni upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, odškodnino za vse ostale oblike nepremoženjske škode pa je zvišalo do zahtevanih zneskov, skupno na 24.500,00 EUR.

**Dopustitev revizije**

4. Na predlog tožene zavarovalnice je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 225/2020 z dne 4. 9. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanj: - ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki ni upoštevalo pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote in je odškodnino prisodilo mimo pogodbenih določil, in - ali odsotnost vsakršne obrazložitve sodišča druge stopnje, da se prisojena odškodnina zviša nad zavarovalno vsoto, dogovorjeno z zavarovalno pogodbo med toženko in njenim zavarovancem, ki je odgovoren za škodo, pomeni bistveno kršitev določb postopka.

**Bistvene navedbe strank v revizijskem postopku**

5. Tožena stranka je revizijo vložila glede zneska 2.000,00 EUR, to je glede zneska, za katerega tožniku pravnomočno prisojena odškodnina presega zavarovalno vsoto, dogovorjeno z zavarovalno pogodbo, ki jo je sklenila s tožnikovo delodajalko. Uveljavljala je, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 956. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker ni upoštevalo pravočasno podanega ugovora omejene zavarovalne vsote, s čemer je odstopalo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri zavarovalna vsota omejuje obveznost zavarovalnice, ker ni pojasnilo, zakaj ga ni upoštevalo, pa je kršilo tudi pravila postopka. Predlaga delno spremembo izpodbijane sodbe in sicer znižanje odškodnine na višino pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote (22.500,00 EUR) ter zavrnitev zahtevka nad tem zneskom. Zahteva povrnitev "nadaljnjih" stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožnik je na revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Meni, da je treba zavarovalno vsoto revalorizirati, teza tožene stranke, da je bila presežena za 2.000,00 EUR, pa temelji na njeni nominalni (nevalorizirani) vrednosti.

**Presoja utemeljenosti revizije**

7. Revizija je utemeljena.

8. Med pravdnima strankama je nesporno, da je imela tožnikova delodajalka v času škodnega dogodka sklenjeno zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti na podlagi zavarovalne pogodbe s polico št. 180806841 in da je bilo z njo dogovorjena za osebe zavarovalne vsota 22.500,00 EUR, kar je najvišji znesek, za katerega tožena stranka odgovarja.

9. Iz spisa je razvidno, da je tožena stranka podala ugovor pasivne legitimacije nad zavarovalno vsoto kot najvišjim zneskom, za katerega odgovarja, tožnik pa je predlagal zavrnitev ugovora z obrazložitvijo, da je treba zavarovalno vsoto revalorizirati za čas od sklenitve zavarovalne pogodbe 15. 5. 2013. 10. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino, nižjo od zavarovalne vsote, zato mu o toženkinemu ugovoru pasivne legitimacije nad zavarovalno vsoto ni bilo treba odločiti. Drugostopenjsko sodišče pa je odškodnino odmerilo v višini, ki za 2.000,00 EUR presega zavarovalno vsoto, pri čemer iz obrazložitve njegove sodbe ni razvidno, ali je tako odločilo zaradi presoje, da je - in iz katerih razlogov - ugovor pasivne legitimacije za znesek nad zavarovalno vsoto neutemeljen. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti ter je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

11. Odgovor na drugo dopuščeno vprašanje je torej pritrdilen, zaradi odsotnosti razlogov za prekoračitev zavarovalne vsote pa se revizijsko sodišče do prvega dopuščenega vprašanja ne more opredeliti.

**Odločitev o reviziji**

12. Procesna kršitev, opisana v 10. točki obrazložitve, je terjala razveljavitev sodbe sodišče druge stopnje v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

13. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP, po kateri sodišče, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in vrne zadevo v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.