Jedro

Ker pritožbeno sodišče zaradi napačnega zaključka, da tožnik ni pravočasno podal trditev o ekonomski nesmotrnosti popravila vozila, ni presodilo, ali je tožnik s temi trditvami smiselno uveljavljal ničnost določb Splošnih pogojev o totalni škodi (121. člen OZ), je tožniku s takšnim ravnanjem onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo uveljavljal plačilo zavarovalnine za avto iz naslova kasko zavarovanja po principu ekonomske totalke (višina stroškov popravila presega 50% vrednost vozila pred nastankom škodnega dogodka).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev presežka že izplačane zavarovalnine (2.583,26 EUR), saj je zaključilo, da ne gre za popolno škodo glede na drugi odstavek 16. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska PG-aka/06-1 (v nadaljevanju Splošni pogoji). Izvedenec je ugotovil, da popravilo vozila ekonomsko ni utemeljeno, vendar je sodišče zahtevek zavrnilo, saj je izhajalo iz 16. člena Splošnih pogojev, po katerem gre za totalno škodo le v primeru, kadar je vrednost stvari, zmanjšana za vrednost ostankov te stvari, manjša od stroškov popravila. Stališča glede ničnost Splošnih pogojev pa ni zavzelo, ker se je tožnik na ničnost prvič izrecno skliceval šele v pritožbi.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Potrdilo je stališče sodišča prve stopnje, da glede na drug odstavek 16. člena Splošnih pogojev ne gre za popolno škodo, tožnik pa ni pravočasno navedel, da popravilo ni ekonomsko utemeljeno in tudi ni pojasnil, zakaj tega dejstva ni navajal že predhodno (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ugotovitve izvedenca same po sebi ne morejo predstavljati trditvene podlage. Tudi sicer je takšna trditev presplošna, da bi jo sodišče sploh lahko obravnavalo. Pritožbene trditve o ničnosti navedene določbe Splošnih pogojev so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

4. Tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da se sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in se zadeva vrne pritožbenemu sodišču v ponovno sojenje. Navaja, da je napačen zaključek pritožbenega sodišča o tem, da tožnik ni trdil, da popravilo vozila ni bilo ekonomsko utemeljeno. Tožnik je že v tožbi z dne 12. 12. 2006 in prvem pripravljalnem spisu z dne 7. 4. 2009 pravočasno trdil, da škoda na vozilu predstavlja totalko in da popravilo ni ekonomsko upravičeno. Ves čas postopka je tudi navajal, da je upravičen do pravične denarne odškodnine, torej popolne odškodnine, nižji sodišči pa se do teh trditev nista opredelili. S temi trditvami je tožnik tudi implicitno zahteval uporabo 121. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), čeprav tega ni izrecno navajal. Podal je zadostno trditveno podlago, zato bi nižji sodišči morali po uradni dolžnosti uporabiti 121. člen OZ in zavrniti uporabo 16. člena Splošnih pogojev (92. člen OZ). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

5. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 155/2010 z dne 9. 9. 2010 tožnikovo revizijo dopustilo glede dveh vprašanj: 1) Ali je bila kršena tožnikova pravica do sodelovanja v postopku, ker v postopku na drugi stopnji niso bile upoštevane njegove trditve o ekonomski totalni škodi? 2) Ali so tožnikove trditve in zahteva po "popolni in pravični odškodnini" narekovale presojo ničnosti po uradni dolžnosti drugega odstavka 16. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska PG-aka/06-1 tožene stranke na podlagi drugega odstavka 121. člena Obligacijskega zakonika?

8. Revizijsko sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe omejeno le glede navedenih dveh vprašanj (drugi odstavek 371. člena in tretji odstavek 374. člena ZPP).

9. Revizijsko sodišče pritrjuje revizijskim navedbam glede zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker v izpodbijani sodbi pritožbenega sodišča obstaja nasprotje med vsebino tožnikovih vlog in razlogi izpodbijane sodbe o vsebini vlog. Ne drži ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik ni pravočasno navedel, da popravilo vozila ni ekonomsko utemeljeno. Tožnik je namreč že v tožbi z dne 12. 12. 2006 in v prvem pripravljalnem spisu z dne 7. 4. 2009 pravočasno izrecno navedel, da škoda na vozilu predstavlja totalko in da popravilo ni ekonomsko upravičeno (list. št. spisa 2, 3 in 62) ter zahteval povrnitev pravične in popolne odškodnine. Vztrajal je, da glede na poškodbe popravilo vozila ne pride v poštev in je zahteval razliko med tržno vrednostjo vozila v času nastanka nezgode in tržno vrednostjo rešenih delov poškodovanega vozila (10.319,39 EUR, kot je na podlagi izvedenskega mnenja zaključilo sodišče prve stopnje) oziroma po odbitku nespornega zneska že plačane odškodnine s strani toženke (7.736,13 EUR), je zahteval še plačilo zavarovalnine v znesku 2.583,26 EUR. Ni res, da so te tožnikove trditve presplošne, da bi jih sodišče lahko obravnavalo.

10. Ker pritožbeno sodišče zaradi napačnega zaključka, da tožnik ni pravočasno podal trditev o ekonomski nesmotrnosti popravila vozila, ni presodilo, ali je tožnik s temi trditvami smiselno uveljavljal ničnost določb Splošnih pogojev o totalni škodi (121. člen OZ), je tožniku s takšnim ravnanjem onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče bo moralo pri odločanju o tožnikovi pritožbi upoštevati navedeno stališče Vrhovnega sodišča in se izreči še o ostalih tožnikovih pritožbenih ugovorih.

11. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.