Jedro

V primeru, ko ob vložitvi tožbe še nedospele in bodoče ponavljajoče se denarne terjatve za 5-letno obdobje v celoti zapadejo zaradi trajanja postopka že pred izdajo prvostopenjske sodbe, ni mogoče kriterija za določitev njihove sporne vrednosti iz 40. točke ZPP ponovno (še enkrat) uporabiti za ponavljajoče se terjatve, ki še niso dospele in so bodoče glede na čas izdaje prvostopenjske sodbe. Za določitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe glede rentnega zahtevka je torej lahko v takem primeru, relevantna le vsota toženi stranki v plačilo naloženih mesečnih rentnih obrokov za čas od datuma začetka obveznosti plačevanja rente do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

Izrek

Revizija, oddana priporočeno po pošti 14. 7. 2009, se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je bila z v uvodu citiranima odločbama sodišč prve in druge stopnje v tem postopku pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine tožniku za nepremoženjsko škodo v znesku 18.100,00 EUR s pripadki, za premoženjsko škodo v znesku 17.239,23 EUR s pripadki (ki predstavlja vsoto zneskov tožnikovega mesečnega prikrajšanja na dohodku za čas od 1. 2. 2000 do 30. 11. 2007) in na plačevanje rente od 1. 12. 2007 dalje po 328,83 EUR mesečno.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka na Vrhovno sodišče pravočasno vložila predlog za dopustitev revizije (zadeva II DoR 55/2009), na sodišče prve stopnje pa pravočasno tudi revizijo, oddano priporočeno po pošti 14. 7. 2009, ki je bila s spisom predložena Vrhovnemu sodišču in ki je predmet odločanja v tem postopku z izrednim pravnim sredstvom.

3. Revizija tožene stranke, oddana priporočeno po pošti 14. 7. 2009, ni dovoljena.

4. Že po samem zakonu je revizija (vselej) dovoljena le, če vrednost izpodbijane dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena za obravnavani primer že upoštevnega noveliranega Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen že spričo dejstva, da vsota toženi stranki v plačilo naloženih odškodnin za nepremoženjsko škodo (v znesku 18.100,00 EUR) in za premoženjsko škodo (v znesku 17.239,23 EUR) ter rentnih obrokov mesečno po 328,83 EUR, nateklih oziroma dospelih v enoletnem obdobju za čas od 1. 12. 2007 do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje 14. 11. 2008 (v znesku 3.945,96 EUR), ne presega mejnega zneska 40.000,00 EUR; vsota teh zneskov znaša namreč 39.285,19 EUR.

5. Drugačnega sklepanja tudi ne narekuje določba 40. člena ZPP, po kateri se za bodoče dajatve, ki se ponavljajo, vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza sešteveku dajatev za dobo petih let. Ravno nasprotno je ta določba iz razlogov predvidljivosti in pravne varnosti namenjena ustalitvi stvarne pristojnosti sodišča že v trenutku vložitve tožbe tudi za bodoče in tedaj še nedospele zneske denarne terjatve. Zato v primeru, ko ob vložitvi tožbe še nedospele in bodoče ponavljajoče se denarne terjatve za 5-letno obdobje v celoti zapadejo zaradi trajanja postopka že pred izdajo prvostopenjske sodbe, ni mogoče kriterija za določitev njihove sporne vrednosti iz 40. točke ZPP ponovno (še enkrat) uporabiti za ponavljajoče se terjatve, ki še niso dospele in so bodoče glede na čas izdaje prvostopenjske sodbe. Za določitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe glede rentnega zahtevka je torej lahko v obravnavanem primeru (ko so rentni obroki za 5-letno obdobje zaradi trajanja postopka zapadli že pred izdajo prvostopenjske sodbe in bili upoštevani v enkratnem znesku) relevantna le vsota toženi stranki v plačilo naloženih rentnih obrokov mesečno po 328,83 EUR za čas od 1. 12. 2007 (glej datum začetka obveznosti plačevanja rente iz tč. II/3 izreka prvostopenjske odločbe) do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje 14. 11. 2008. Vsota teh otrokov pa, kot že navedeno, znaša 3.945,96 EUR in skupaj s toženi stranki naloženo obveznostjo plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo (v znesku 18.100,00 EUR) in za premoženjsko škodo iz naslova tožnikovega prikrajšanja na dohodku (v znesku 17.239,23 EUR) ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije že po samem zakonu iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zato je bilo treba neposredno vloženo revizijo tožene stranke, ki ne izpolnjuje pogoja za njeno dovoljenost že po samem zakonu, na podlagi določbe 377. člena v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP zavreči.