Jedro

ZPP (1977) je z ureditvijo iz tretjega odstavka 400. člena Vrhovnemu sodišču v zadnji instanci in ne glede na to, za kakšen civilni sodni postopek gre, prepustil presojo, ali je na nižji stopnji že zavržena revizija res nedovoljena.

Nalog ali poziv za plačilo takse je tako procesno dejanje sodišča, ki nima oblike sodne odločbe in zato proti njemu ni možna pritožba, tako kot ni možna proti drugim podobnim procesnim dejanjem sodišča, na primer pozivu za vložitev odgovora na tožbo, vabilu na narok itd. Zato proti temu delu sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena revizija.

Izrek

Revizija proti taksnemu opominu se zavrže, v ostalem pa se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v motenjskem sporu zavrnilo tožbeni zahtevek obeh tožnikov, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo njuno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožnika sta proti sklepu sodišča druge stopnje vložila pravno sredstvo, ki ga je sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi nedovoljenosti, z istim sklepom pa je zavrglo tudi pritožbo tožnikov proti nalogu - opominu za plačilo sodne takse. Sodišče druge stopnje je tudi pritožbo obeh tožnikov proti temu sklepu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Tožnika v laični reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje vztrajata pri svojem stališču in ponavljata, da se jima godi krivica. Zato zahtevata odpravo sklepov obeh sodišč in drugačno odločitev o motenju posesti in o taksah.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - v nadaljevanju ZPP (1977), ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabljati še naprej zato, ker je bil postopek končan z meritornim sklepom sodišča prve stopnje z dne 25.11.1998, torej pred uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku).

Revizija je delno neutemeljena, delno pa nedovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo le proti nekaterim odločbam sodišča druge stopnje in le iz omejenih razlogov. O reviziji po 383. členu ZPP 1977 odloča vrhovno sodišče. Zaradi ekonomičnosti postopka je zakon kljub funkcionalni pristojnosti vrhovnega sodišča določil, da lahko sodišče prve stopnje preveri nekatere predpostavke za meritorno obravnavanje revizije, med drugim tudi vprašanje njene dovoljenosti. Zato je v prvem odstavku 389. člena določil, da lahko že sodišče prve stopnje zavrže nedovoljeno revizijo. Zaradi funkcionalne pristojnosti vrhovnega sodišča za odločanje o reviziji in zaradi načela zakonitosti pa je zakon v tretjem odstavku 400. člena določil, da je revizija vselej dovoljena proti sklepu sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrženju revizije. S tem je vrhovnemu sodišču v zadnji instanci in ne glede na to, za kakšen civilni sodni postopek gre, prepustil presojo, ali je na nižji stopnji že zavržena revizija res nedovoljena.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 400. člena ZPP 1977 presojalo, ali je odločitev obeh sodišč o nedovoljenosti revizije pravilna. V obravnavani zadevi je šlo za spor zaradi motenja posesti, za tovrstne spore pa ZPP 1977 v 28. poglavju določa nekatere posebnosti postopka. Po izrečni določbi četrtega odstavka 443. člena ZPP 1977 proti sklepu v pravdi zaradi motenja posesti ni revizije. Zato je odločitev obeh sodišč o nedovoljenosti revizije pravilna, revizija obeh tožnikov proti taki odločitvi pa v tem delu neutemeljena.

Revizija proti sklepu sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe proti pozivu - nalogu za plačilo sodne takse ni dovoljena. V tem delu ne gre za izjemo iz tretjega odstavka 400. člena ZPP 1977. Tudi sicer je nalog ali poziv za plačilo takse tako procesno dejanje sodišča, ki nima oblike sodne odločbe in zato proti njemu ni možna pritožba, tako kot ni možna proti drugim podobnim procesnim dejanjem sodišča, naprimer pozivu za vložitev odgovora na tožbo, vabilu na narok itd. Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče na podlagi 393. in 394. člena v zvezi s četrtim odstavkom 340. člena ZPP 1977 odločilo kot v izreku tega sklepa.