Jedro

Revizijsko sodišče pritrjuje stališču tožnikov, da njun tožbeni zahtevek po prvem odstavku 512. člena OZ ni nesklepčen, ker nista vložila izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, in da lahko izbrisno tožbo vložita tudi kasneje oziroma kadarkoli. Povedano drugače, revizijsko sodišče ugotavlja, da ne obstoji obvezna objektivna kumulacija tožbenega zahtevka po prvem odstavku 512. člena OZ z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev prodajne pogodbe z dne 6. 6. 2007, s katero je prva toženka prodala svoj solastni del nepremičnine drugemu tožencu, in za sklenitev nove prodajne pogodbe pod enakimi pogoji s tožnikoma. Presodilo je, da je bil zahtevek vložen po preteku šestmesečnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 512. člena Obligacijskega zakonika – OZ.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Sicer je pritrdilo pritožbenim očitkom o začetku teka roka iz prvega odstavka 512. člena OZ, vendar v zvezi s tem ni presojalo pravilnosti ugotovljenih dejanskih okoliščin, ker je ocenilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen že iz razloga nesklepčnosti, saj ne vsebuje zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Brez izbrisa vknjižbe lastninske pravice drugega toženca (kupca nepremičnine) ni mogoča vknjižba lastninske pravice tožnikov (predkupnih upravičencev).

3. Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 534/2010 z dne 13. 1. 2011 odločilo o predlogu tožnikov za dopustitev revizije in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali mora zahtevek, ki temelji na trditvah o kršitvi predkupne pravice solastnika, poleg zahtevka za razveljavitev pogodbe, sklenjene med predkupnim zavezancem in tretjim, in za sklenitev pogodbe s predkupnim upravičencem, nujno vsebovati tudi zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila oziroma za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

Navedbe revidentov

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča v zvezi s sodbo prvostopenjskega sodišča sta tožnika vložila pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje. V reviziji s sklicevanjem na razloge, ki so vsebovani v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 80/2007 z dne 28. 6. 2010, navajata, da je stališče pritožbenega sodišča o nesklepčnosti tožbenega zahtevka napačno.

5. Revizija je bila vročena nasprotni stranki (prvi odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče pritrjuje stališču tožnikov, da njun tožbeni zahtevek po prvem odstavku 512. člena OZ ni nesklepčen, ker nista vložila izbrisne tožbe po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, in da lahko izbrisno tožbo vložita tudi kasneje oziroma kadarkoli. Povedano drugače, revizijsko sodišče ugotavlja, da ne obstoji obvezna objektivna kumulacija tožbenega zahtevka po prvem odstavku 512. člena OZ z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1. Pritožbeno sodišče se je pri utemeljitvi drugačnega stališča sklicevalo na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,(1) ki pa ji iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ni mogoče slediti. Revizijsko sodišče je od omenjene prakse že odstopilo s sprejemom odločbe II Ips 80/2007 z dne 28. 6. 2010, kar je posledično vodilo v neenotnost prakse Vrhovnega sodišča, ki pa je odpravljena z odločitvijo v tej zadevi.

8. Praksa Vrhovnega sodišča, ki ji ni mogoče slediti, se je oblikovala (predvsem)(2) na podlagi določb o predkupni pravici iz Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki v 532. členu določa, da mora predkupni upravičenec med drugim „zahtevati, da se prenos razveljavi“, kar napotuje na razlago, da mora zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe, zemljiškoknjižnega dovolila in vknjižbe lastninske pravice. Dodatni argument je bil v tem, da tožnik brez izbrisa vknjižbe kupca ne more doseči svoje vknjižbe oziroma izvršitve pravnomočne sodbe.

9. V tej pravdi uporaba določb o predkupni pravici iz ZOR ne pride v poštev, saj vsa pravno relevantna dejstva izhajajo iz obdobja po 1. 1. 2002, zato je treba uporabiti določbe OZ.(3) Upoštevati je treba konceptualno spremembo v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice, ki jo vsebuje prvi odstavek 512. člena OZ in v skladu s katero je zahtevek za razveljavitev pogodbe usmerjen v razveljavitev zavezovalnega pravnega posla. To pa ima zaradi kavzalnosti prenosa lastninske pravice za posledico tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla. To pomeni, da zadošča, da predkupni upravičenec zahteva le razveljavitev pogodbe (in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji), in ni nujno, da postavi dodatne zahtevke za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in (kot je izhajalo iz ZOR) za razveljavitev samega prenosa lastninske pravice (vknjižbe).

10. Dodatni argument presežene sodne prakse, da tožnik (predkupni upravičenec) brez izbrisa vknjižbe kupca ne more doseči svoje vknjižbe oziroma izvršitve pravnomočne sodbe, je sicer pravilen, a pomanjkljiv, saj ne pove, zakaj tožnik izbrisne tožbe ne more vložiti kasneje oziroma zakaj je tožbeni zahtevek, ki ne vsebuje izbrisnega tožbenega zahtevka, nesklepčen in ga je treba brez vsebinske obravnave zavrniti. Tožnik lahko izbrisno tožbo zoper kupca vloži tudi kasneje oziroma kadarkoli. To stališče je skladno z ureditvijo izbrisne tožbe v Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1), konkretneje s členom 243. člena ZZK-1, ki ne določa roka za njeno vložitev. V tej zvezi velja še poudariti, da so tudi prekluzivni roki iz 512. člena OZ določeni za izpodbijanje pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in ne za vložitev izbrisne tožbe. Dejstvo, da tožnika v tej pravdi nista postavila izbrisnega zahtevka, torej ne more biti razlog za nesklepčnost oziroma neutemeljenost tožbenega zahtevka za razveljavitev in sklenitev nove prodajne pogodbe (skupaj z razveljavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila in izstavitvijo „novega“(4) s strani prodajalca, to je prve toženke).

11. Pritožbeno sodišče je torej po obrazloženem zmotno uporabilo materialno pravo. Ker je hkrati pritrdilo pritožbenim očitkom o začetku teka prekluzivnega roka iz prvega odstavka 512. člena OZ, vendar v zvezi s tem ni presojalo pravilnosti dejanskih okoliščin, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo prav iz razloga zamujenega prekluzivnega roka, je pritožba ostala neizčrpana. Revizijsko sodišče je zato reviziji tožnikov na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo brez dodatnih navodil vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Pritožbeno sodišče je izpostavilo odločbo gospodarskega oddelka Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 5/2008 z dne 18. 5. 2010. Stališče o obvezni objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov in razloge, da brez izbrisa vknjižbe lastninske pravice kupca ni mogoče doseči vknjižbe lastninske pravice predkupnega upravičenca, vsebuje tudi odločba gospodarskega oddelka istega sodišča III Ips 26/2003 z dne 22. 6. 2004, enako stališče je mogoče najti še v odločbi civilnega oddelka istega sodišča II Ips 527/99 z dne 20. 4. 2000. Op. št. (2): Gre za odločbi II Ips 527/99 z dne 20. 4. 2000 in III Ips 26/2003 z dne 22. 6. 2004. Razlogi slednje so nekritično (kljub veljavnosti OZ) povzeti v odločbi III Ips 5/2008 z dne 18. 5. 2010. Op. št. (3): Glej 1061. in 1062. člen OZ.

Op. št. (4): Dovolilo prodajalke, ki ni lastnik nepremičnine, bo pa to postala v trenutku uspešnega uveljavljanja izbrisne tožbe zoper drugega toženca, (še) nima narave zemljiškoknjižnega dovolila (glej 23. člen Stvarnopravnega zakonika).