Jedro

Po tem, ko se sodišče odloči, da bo izdalo sodbo na podlagi stanja spisa, do nadaljevanja glavne obravnave na naroku ne pride, saj se šteje, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. To pomeni, da ne pride do nadaljnjega poteka obravnave, na kateri bi se nadalje obravnavali predlogi strank, njihove dejanske navedbe in dokazi in do nadaljnjega izvajanja dokazov. Sodba na podlagi stanja spisa se izda v pisnem postopku na podlagi procesnega gradiva, ki je v spisu zbrano do odločitve o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa. Ker se pri izdaji sodbe na podlagi stanja spisa šteje, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno za odločitev, nadaljnje izvajanje dokazov, ki do trenutka odločitve o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa še niso bili izvedeni, ni potrebno. To velja tudi v primeru, ko je sodišče na narok povabilo priče. Če do odločitve sodišča o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa priče še niso bile zaslišane, njihovo zaslišanje več ni potrebno.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 559,98 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka prej navedenega roka dalje do plačila.

Odločitvi in nosilni razlogi sodbe sodišč prve in druge stopnje

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov na naslovu ..., nepremičnina parcelna št. 87/3, k. o. ..., ki v naravi predstavljajo prostore v kleti in pritličju, in jih proste oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki plačati uporabnino v višini 5.600,00 EUR in mesečni znesek uporabnine v višini 800,00 EUR od 1. 9. 2020 dalje do konca glavne obravnave ter 3.716,87 EUR pravdnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Sodišče prve stopnje je po predlogu tožeče stranke na naroku dne 7. 7. 2023 izdalo sodbo na podlagi stanja spisa. Presodilo je, da toženi stranki ni uspelo dokazati ugovora fiktivnosti najemne pogodbe z dne 30. 8. 2018 in je tožena stranka dejanska posestnica poslovnih prostorov, ki so predmet zahtevka. Zato je ugodilo izpraznitvenemu in vrnitvenemu tožbenemu zahtevku. Toženi stranki je naložilo še plačilo uporabnine za čas, v katerem je poslovne prostore uporabljala brez pravnega temelja.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da so bili pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa iz drugega odstavka 282. člena ZPP izpolnjeni, saj: 1) tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena, ni pristopila na narok dne 7. 7. 2023, svojega izostanka pa ni opravičila, 2) sodišče je v predhodnem postopku dne 30. 6. 2021 že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, 3) dejansko stanje je bilo dovolj razjasnjeno za odločitev. Pojasnilo je, da se pri izdaji sodbe na podlagi stanja spisa šteje, da se stranki odpovedujeta izvedbi dokazov, zato teh sodišču ni treba izvajati oziroma jih sploh ne sme izvesti. Sodišče prve stopnje zato z neizvedbo dokaznega predloga z zaslišanjem prič A. A. in B. B. ni kršilo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 241. členom ZPP.

Dejanski okvir spora

4.Tožeča stranka kot najemodajalec in pravna prednica tožene stranke kot najemnik sta 30. 8. 2018 sklenili najemno pogodbo za poslovne prostore v kleti in pritličju na naslovu ... . Tožeča stranka je 30. 12. 2019 odpovedala najemno pogodbo in toženo stranko pozvala na izročitev poslovnih prostorov. S tožbo je zahtevala izpraznitev in vračilo poslovnih prostorov ter plačilo uporabnine. Tožena stranka je ugovarjala, da poslovnih prostorov nikoli ni imela v posesti, saj naj bi bila najemna pogodba fiktivna, najemniki pa da so bile tretje osebe, o čemer naj bi izpovedale priče, katerih zaslišanje je predlagala.

5.Sodišče prve stopnje je s sodbo XI Pg 1331/2020 z dne 4. 11. 2021 tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Višje sodišče je nato s sklepom I Cpg 266/2022 z dne 19. 1. 2023 navedeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju razpisalo narok za glavno obravnavo dne 7. 7. 2023, ki se ga tožena stranka, ki je bila na narok pravilno vabljena, ni udeležila. Naroka se nista udeležili niti pravilno vabljeni priči A. A. in B. B., ki je svoj izostanek opravičil s pisnim opravičilom z dne 4. 7. 2023. Tožeča stranka je sodišču prve stopnje predlagala, naj izda sodbo na podlagi stanja spisa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa izpolnjeni, zaključilo obravnavanje in izdalo sodbo na podlagi stanja spisa, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

6.Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 41/2024 z dne 16. 7. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 241. člena ZPP.

Povzetek navedb v revizijskem postopku

7.Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo iz razlogov po prvem odstavku 370. členu ZPP. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi tožene stranke zoper sodbo prvostopenjskega sodišča v celoti ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

8.Tožena stranka navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi odsotnosti prič, katerih zaslišanje je predlagala, uporabiti dodatna sredstva za zagotovitev izvedbe tega dokaza, termin zaslišanja preložiti in priči ponovno vabiti na narok. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb 241. člena ZPP, ampak je o tožbenem zahtevku odločilo, sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in nepopolno ugotovili dejansko stanje, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane odločitve. Do naroka dne 7. 7. 2023, na katerem tožena stranka ni bila navzoča, sploh ne bi prišlo, če bi sodišče opravičilu priče B. B. verjelo in preložilo narok za njegovo zaslišanje oziroma v primeru, da mu ne bi verjelo, uporabilo druge ukrepe za zagotovitev njegove navzočnosti. Revidentka še navaja, da neizvedba substanciranega in pravočasnega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, brez navedbe razlogov, zakaj ga sodišče ni izvedlo, pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9.Tožeča stranka v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo zavrne in toženi stranki naloži povračilo njenih stroškov v revizijskem postopku. Tožeča stranka navaja, da se pri institutu sodbe na podlagi stanja spisa šteje, da se stranki odpovedujeta izvedbi dokazov in jih sodišču ni treba izvajati, tudi če bi ti dokazi ovrgli dejstva, katerih obstoj izkazujejo doslej izvedeni dokazi. Priča B. B. v postopku ne bi bila zaslišana, tudi če bi se naroka z dne 7. 7. 2023 udeležila. Da so bili v obravnavanem primeru podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, pa revizija ne izpodbija.

Presoja utemeljenosti revizije

10.Revizija ni utemeljena.

Obseg presoje

11.Revizijsko sodišče sme preizkusiti izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena (371. člen ZPP). Dopuščeno revizijsko vprašanje se nanaša na neuporabo oziroma (ne)pravilno uporabo določb 241. člena ZPP, ki naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe in zato pomeni bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Dopuščeno revizijsko vprašanje ne zaobjema dilem glede kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neobrazloženosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi substanciranih dokaznih predlogov revidentke, zato Vrhovno sodišče na revizijske navedbe v tej smeri ne odgovarja.

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

12.Odgovor na dopuščeno vprašanje terja opredelitev do procesnega položaja strank, ki nastane po odločitvi sodišča, da bo izdalo sodbo na podlagi stanja spisa, glede njihovih predlogov za izvedbo dokazov, ki do trenutka odločitve sodišča o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa še niso bili izvedeni.

13.Drugi odstavek 282. člena ZPP določa, da če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako sodišče ravna tudi, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. Določbe navedenega odstavka se uporabijo, če je bila stranka pravilna vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok (tretji odstavek 282. člena ZPP).

14.Ugotovitve, da so bili vsi prej navedeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa v obravnavanem primeru izpolnjeni, glede na dopuščeno vprašanje niso predmet revizijskega preizkusa.

15.Institut sodbe na podlagi stanja spisa je bil v ZPP umeščen z novelo ZPP-D.

V pojasnilih k predlogu navedene novele je pojasnjeno, da gre za ureditev "po vzoru" ureditve v nemškem pravu. Sodišče bo v primeru, da je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi in je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, izdalo sodbo ob upoštevanju že zbranega procesnega gradiva in pravila o dokaznem bremenu. Pogoj za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa je, da doslej zbrano procesno gradivo omogoča odločitev o zahtevku, ne gre pa za popolnoma isti standard gotovosti, ki mora biti sicer izpolnjen za odločitev po rednem teku postopka. Predlagatelj zakona navaja, da sodišču v tem primeru ne bo treba izvajati novih dokazov, katerih izvedbo je morda sicer že predhodno odredilo in ki bi lahko ovrgli dejstva, katerih obstoj izkazujejo doslej izvedeni dokazi, prav tako ne ustno razpravljati o že izvedenih dokazih.

V nemški procesni literaturi je pojasnjeno, da sodišče za podlago odločitve v primeru sodbe na podlagi podatkov spisa vzame vse doslej zbrano procesno gradivo, ki je v sodnem spisu. Upošteva torej vse zapisnike prejšnjih obravnav in/ali prejšnjega izvajanja dokazov in vse pisne navedbe strank, ki so nastale do obravnave, na kateri je bil podan predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa. Podlaga za odločanje o glavni stvari ni ustna obravnava, temveč pisni postopek. Zato navedb, podanih na naroku, na katerem je predlagana izdaja sodbe na podlagi podatkov spisa, ni mogoče upoštevati pri sprejemu odločitve. Sodišče mora na podlagi zbranega procesnega gradiva ugotoviti, ali so trditve strank priznane, nesporne ali sporne. V teoriji je zastopano stališče da institut sodbe na podlagi stanja spisa omogoča rešitev primerov v praksi, ko je sodišče na prejšnjem naroku izvedlo določene (glavne) dokaze, obravnavo pa preložilo, ker je katera od strank predlagala tem, uspešno izvedenim glavnim dokazom, nasprotne dokaze, na ta narok pa pride zgolj stranka, ki je zainterisirana, da se zadeva konča na podlagi doslej že zbranega procesnega gradiva.

17.Glavna obravnava v skladu z določili ZPP poteka tako, da predsednik senata začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. Nato ugotovi, ali so prišli vsi povabljeni, če niso, se prepriča, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek (281. člen ZPP). Prvi narok za glavno obravnavo se začne s podajanjem tožbe, nato pa tožena stranka odgovarja na njene navedbe. V nadaljnjem postopku se obravnavajo predlogi strank, njihove dejanske navedbe in dokazi, izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja (prvi in drugi odstavek 284. člena ZPP).

18.Dokaz z zaslišanjem priče se izvede tako, da se pričo na narok povabi s pisnim vabilom, v katerem se pričo opozori na posledice neopravičenega izostanka (prvi odstavek 237. člena ZPP). Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče narok (za glavno obravnavo) preloži, če je to potrebno za izvedbo dokaza ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Priča, ki na narok ne pride in izkaže upravičen razlog, se lahko ponovno vabi in zasliši na preloženem naroku. V prvem odstavku 241. člena ZPP so navedeni ukrepi, ki pridejo v poštev, če sodišče preloži narok za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, ki svojega izostanka ni opravičila. Sodišče sme, če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride na narok in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, odrediti, da se priča privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300,00 EUR.

19.Po tem, ko se sodišče odloči, da bo izdalo sodbo na podlagi stanja spisa, do nadaljevanja glavne obravnave na naroku ne pride, saj se šteje, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. To pomeni, da ne pride do nadaljnjega poteka obravnave, na kateri bi se nadalje obravnavali predlogi strank, njihove dejanske navedbe in dokazi in do nadaljnjega izvajanja dokazov. Sodba na podlagi stanja spisa se izda v pisnem postopku na podlagi procesnega gradiva, ki je v spisu zbrano do odločitve o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa. Ker se pri izdaji sodbe na podlagi stanja spisa šteje, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno za odločitev, nadaljnje izvajanje dokazov, ki do trenutka odločitve o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa še niso bili izvedeni, ni potrebno. To velja tudi v primeru, ko je sodišče na narok povabilo priče. Če do odločitve sodišča o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa priče še niso bile zaslišane, njihovo zaslišanje več ni potrebno.

20.Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru v prvem sojenju s sodbo XI Pg 1331/2020 z dne 4. 11. 2021 zahtevku po izvedbi glavnih dokazov že ugodilo. V novem postopku je sodišče prve stopnje na naroku 7. 7. 2023 odločilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa. V posledici navedene odločitve sodišču prve stopnje naroka za glavno obravnavo ni bilo treba preložiti zaradi izvedbe dokazov z zaslišanjem prič B. B. in A. A., ju ponovno vabiti na narok zaradi zaslišanja in tudi ne postopati po določbah prvega odstavka 241. člena ZPP. Kot je pojasnjeno zgoraj, sodišču v primeri izdaje sodbe na podlagi stanja spisa ni treba izvajati novih dokazov, ki bi lahko ovrgli dejstva, katerih obstoj izkazujejo doslej izvedeni dokazi, saj se šteje, da je dejansko stanje dovolj pojasnjeno za odločitev.

21.Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je glede na zgoraj pojasnjeno negativen. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v zvezi z izostankom prič z glavne obravnave dne 7. 7. 2023 ni postopalo v skladu z določili prvega odstavka 241. člena ZPP, v obravnavanem primeru ni podana.

Odločitev o reviziji

22.Ker revizijski razlog bistvene kršitve postopka ni podan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških

23.Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Vrhovno sodišče je stroške tožeče stranke odmerilo skladno v veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 28/2015) in sicer 750 točk za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 21/3) ter pavšalni znesek za poštne in telefonske storitve, fotokopiranje listin in dokumentacije po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk) ter 22 % DDV po 12. členu Odvetniške tarife. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR je tožeča stranka upravičena do povrnitev stroškov v višini 559,98 EUR.

24.Tožena stranka je dolžna odmerjene stroške plačati v roku 15 dni, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (313. člen ZPP).

25.Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Takšno stališče je bilo že zavzeto v odločbah VSC Cpg 225/2015 z dne 14. 10. 2015 in VSL II Cp 2509/2018 z dne 29. 5. 2019.

2Revidentka se sklicuje na odločbi VDSS Pdp 805/2017 z dne 18. 1. 2018 in VSL II Cpg 230/2019 z dne 18. 6. 2019.

3Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) EVA: 2007-2011-0001 z dne 7. 2. 2008, pojasnila k spremembi 282. člena, str. 136 do 137.

4Prav tam.

5Sodba na podlagi podatkov spisa (Urteil nach Lage der Akten) je urejena v paragrafih 331a in 251a nemškega Zivilprozessordnunga (ZPO).

6Več o tem: Rosenberg /Schwab Gottwald, Zivilprozessrecht, 17., neu bearbeitete Auflage; Verlag C. H. Beck, München, 2010, str. 592 do 596, Der Münchener Kommentar zur Zivilprozessordnung, Band 1, § 1-354, 6. Auflage, 2020, str. 2564 do 2568, Beck'sche Kurz-Kommentare, Zivilprozessordnung, C. H. Beck, 79. Auflage, 2021. str. 1410 do 1412 in Zöller, Zivilprozessordnung: ZPO, Kommentar, 35. neubearbeitete Auflage, 2024, str. 1097.

7Glej Galič A., Zakon o pravdnem postopku, ZPP, neuradno prečiščeno besedilo z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2017, str. 88 in 89.

8Glej Zobec J.,Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba, 2010, komentar 282. člena ZPP, str. 216.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 241, 241/1, 282, 282/2, 282/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.