Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno pravno naziranje, da lahko upnik leasingojemalca veljavno zarubi predmet leasinga, čeprav leasingojemalec še ni izpolnil vseh pogodbenih obveznosti in ima na predmetu leasinga le lastninsko pravico v pričakovanju, predmet leasinga pa je v izključni lasti leasingodajalca.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno pravno naziranje, da lahko upnik leasingojemalca veljavno zarubi predmet leasinga, čeprav leasingojemalec še ni izpolnil vseh pogodbenih obveznosti in ima na predmetu leasinga le lastninsko pravico v pričakovanju, predmet leasinga pa je v izključni lasti leasingodajalca.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo osebnega vozila znamke Citroen, tip Berlingo 1.6 HDI, reg. št. ..., ki teče v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Sevnici I 87/2019 na predlog toženca zoper A., d. o. o., ..., in B. B, ..., nedopustna in se zato v tem delu izvršilna dejanja razveljavijo ter izvršilni postopek ustavi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije trdi, da se sodišče druge stopnje zmotno sklicuje na zadevo VS RS II Ips 131/2018 in da je tudi sodna praksa višjih sodišč neenotna (ob tem opozarja na zadevi VSL III Ip 3670/2017 in II Cp 3247/2016). Poudarja, da v konkretnem primeru ni podana nujna predpostavka za vodenje izvršilnega postopka, t. j. dolžničina lastninska pravica na predmetu izvršbe. Tožničina lastninska pravica na predmetu leasinga je namreč vpisana v prometno dovoljenje, ki je javna listina (glej 73. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da toženec ni izpodbijal njenega lastništva, dolžnica/leasingojemalka pa je navedena kot uporabnica vozila. Trdi, da sta v konkretnem primeru kršena 32. in 64. člen ZIZ. Na koncu še pojasni, da bi moral upnik leasingojemalke v skladu z ustaljeno sodno prakso v izvršilnem postopku vložiti predlog za rubež (bodoče in pogojne) terjatve leasingojemalca do leasigodajalca, ki nastane v trenutku poplačila zadnjega obroka leasinga. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravilno pravno naziranje, da lahko, glede na to, da ima leasingojemalec na predmetu leasinga le lastninsko pravico v pričakovanju, te pa torej še ni pridobil in je predmet leasinga v izključni lasti leasingodajalca, upnik leasingojemalca veljavno zarubi predmet leasinga, čeprav leasingojemalec še ni izpolnil vseh pogodbenih določil (verjetno pravilno obveznosti) in je njegova pravica v pričakovanju nastala po nastanku izključne in nesporne lastninske pravice leasingodajalca, na podlagi česar bi moral slednji uživati vso pravno varstvo, namenjeno imetnikom lastninske pravice; (2) ali prevlada varovanje lastninske pravice v pričakovanju na predmetu leasinga nad dejansko in izključno lastninsko pravico leasingodajalca, ki je vpisana v javnih evidencah in za izkaz lastninske pravice obstaja veljavna javna listina (prometno dovoljenje za motorno vozilo); (3) ali se lahko za razlago pogodbe o finančnem leasingu, ki je inominatna pogodba, uporabijo izključno določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki urejajo le enega izmed pogodbenih institutov, katerih določene zakonske znake izpolnjujejo določila pogodbe o finančnem leasingu v celoti, brez smiselne uporabe drugih določil OZ oziroma izključitve določenih zakonskih določil OZ, ki ne ustrezajo sami naravi in namenu pogodbe o finančnem leasingu; in (4) ali se za razlago inominatne pogodbe lahko kot primarni pravni vir uporabljajo določila OZ, ne pa določila pogodbe o finančnem leasingu in njenih splošnih pogojev, čeprav splošni pogoji urejajo relevantno vprašanje (in torej ne gre za "pravno praznino", zaradi katere bi bilo treba uporabiti splošna pravila OZ). Pri tem tudi ne gre za to, da bi bili splošni pogoji v nasprotju s prisilnimi določili OZ. Sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru namreč nista uporabili izključno določil OZ, temveč so na koncu pri odločitvi prevladala ta določila OZ (nad določili Splošnih pogojev), zaradi česar je bilo neutemeljeno poseženo v temeljno načelo obligacijskega prava o prostem urejanju obligacijskih razmerij.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).