Jedro

Iz ugotovitev sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da si je tožnik z nabavo ustreznega stroja zagotovil možnost za tržno proizvodnjo lesnih sekancev, da je tej dejavnosti brez soglasja tožene stranke ustrezno prilagodil tudi registracijo s.p. in da je preverjal možnost sodelovanja s toženo stranko pri tej dejavnosti, vendar ni dokazano, da bi se s samo tržno proizvodnjo lesnih sekancev in njihovo prodajo že začel ukvarjati, s tem, da priložnostne brezplačne usluge sorodnikom s sekanjem grmovja na njihovih zemljiščih sodišče ni štelo za opravljanje konkurenčne dejavnosti. Ob takih ugotovitvah revizijsko sodišče soglaša, da tožnikovega ravnanja še ni mogoče šteti za škodljivo ravnanje, ki bi škodovalo poslovnih interesom tožene stranke v smislu 35. člena ZDR, oziroma za neposredno opravljanje del in sklepanje poslov, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, ali bi zanjo lahko pomenili konkurenco v smislu 37. člena ZDR v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena tega zakona.

Izrek

Glede odločitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se revizija zavrne.

Glede odločitve o plačilu odškodnine v znesku 3.500,00 EUR se reviziji ugodi, v tem delu se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 6. 6. 2011. Ob ugotovitvi, da je tožnik z naslednjim dnem pričel redno opravljati samostojno dejavnost kot s.p., mu je na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) namesto reintegracije prisodilo odškodnino v znesku 3.500,00 EUR. Zahtevek za ugotovitev datuma prenehanja delovnega razmerja s 6. 6. 2011, za plačilo mesečnega zneska 983,45 EUR iz naslova prikrajšanja pri plači za čas trajanja sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje in za plačilo 1.500,00 EUR, višji zahtevek iz naslova odškodnine je zavrnilo. Ugotovilo je, da utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je, da naj bi tožnik s kršitvijo konkurenčne prepovedi in z za delodajalca škodljivim ravnanjem naklepno huje kršil svoje delovne obveznosti v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, tožena stranka ni dokazala. Toženi stranki je naložilo plačilo tožnikovih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnikovi pritožbi pa je delno ugodilo in v zavrnilnem delu (glede datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in razlike plače) ter stroškov postopka sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Soglašalo je, da tožena stranka ni dokazala v izredni odpovedi očitane kršitve, saj zgolj nakup stroja za proizvodnjo lesnih sekancev in registracija te dejavnosti še ne pomeni kršitve prepovedi škodljivega ravnanja in kršitve konkurenčne prepovedi.

3. Zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da s strani tožnika ni šlo za škodljivo ravnanje in prepoved konkurence v smislu 35. in 37. člena ZDR s tem, ko je kupil zmogljiv stroj za proizvodnjo lesnih sekancev in ustrezno doregistriral svojo dejavnost s.p., upoštevaje da se tožena stranka ukvarja tudi s proizvodnjo in prodajo lesnih sekancev in da je bil tožnik, kot delavec tožene stranke, z okoliščinami njene dejavnosti neposredno seznanjen. Navaja, da je za navedene kršitve dovolj že verjetnost, da bi tožnikovo dejanje lahko škodilo njenim interesom oziroma da je bilo ugotovljeno tožnikovo ravnanje, v zvezi s katerim je obstajala neposredna možnost konkurence. V tej zvezi sodišču očita kršitev določb 8. člena v povezavi s prvim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Hkrati navaja, da je v izpodbijani sodbi izostala dokazna ocena izpovedbe priče P. J., da se je tožnik pri njem pozanimal, če bi v zvezi s proizvodnjo sekancev lahko poslovno sodeloval s toženo stranko, in dokazna ocena izpovedbe direktorja tožene stranke, da je od kupcev tožene stranke izvedel, da jim je tožnik ponujal sekance. Tudi če je po ugotovitvah sodišča tožnik s svojim strojem zgolj brezplačno sekal grmovje svojim sorodnikom, je s tem posegel v dejavnost tožene stranke, saj bi sicer tožnikovi sorodniki to delo naročili pri njej. Podredno revizija sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tudi glede dosoje odškodnine v znesku 3.500,00 EUR, saj je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje glede datuma prenehanja delovnega razmerja razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. S tem pa je odpadla podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine v smislu 118. člena ZDR.

4. V odgovoru je tožnik prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Sodišče se je opredelilo do izpovedbe priče P. J. in direktorja tožene stranke ter ugotovilo, da zgolj tožnikovo vprašanje, ali bi bila tožena stranka z njim pripravljena poslovno sodelovati pri proizvodnji sekancev, še ne dokazuje dejanskega opravljanja konkurenčne dejavnosti. Izpovedbo direktorja tožene stranke o domnevnem ponujanju sekancev strankam tožene stranke pa je sodišče štelo za premalo določno in konkretizirano, da bi na njeni podlagi lahko ugotovilo dejansko sklepanje poslov, ki bi predstavljali konkurenco toženi stranki. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče v smislu 8. člena ZPP štelo za dokazano, da je tožnik sicer nabavil stroj za izdelavo lesnih sekancev, primeren tudi za tržno proizvodnjo, da je razširil prijavo dejavnosti s.p. tudi na možnost ukvarjanja s to dejavnostjo, da pa ni dokazano, da bi se s konkurenčno proizvodnjo in prodajo sekancev v smislu tržne dejavnosti in s sklepanjem konkurenčnih poslov v zvezi s tem, do podaje izredne odpovedi že tudi začel ukvarjati. Tako v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje ni bila podana.

7. Iz ugotovitev sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da si je tožnik z nabavo ustreznega stroja zagotovil možnost za tržno proizvodnjo lesnih sekancev, da je tej dejavnosti brez soglasja tožene stranke ustrezno prilagodil tudi registracijo s.p. in da je preverjal možnost sodelovanja s toženo stranko pri tej dejavnosti, vendar ni dokazano, da bi se s samo tržno proizvodnjo lesnih sekancev in njihovo prodajo že začel ukvarjati, s tem, da priložnostne brezplačne usluge sorodnikom s sekanjem grmovja na njihovih zemljiščih sodišče ni štelo za opravljanje konkurenčne dejavnosti. Ob takih ugotovitvah revizijsko sodišče soglaša, da tožnikovega ravnanja še ni mogoče šteti za škodljivo ravnanje, ki bi škodovalo poslovnih interesom tožene stranke v smislu 35. člena ZDR, oziroma za neposredno opravljanje del in sklepanje poslov, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, ali bi zanjo lahko pomenili konkurenco v smislu 37. člena ZDR v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena tega zakona.

8. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb 82. člena ZDR utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za podajo izredne odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

9. Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je le-to zavrnilo odločitev o datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 118. člena ZDR. Revizija utemeljeno navaja, da zaradi tega še niso bili podani pogoji za odločitev o odškodnini, ki gre tožniku v smislu 118. člena ZDR zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, saj o samem prenehanju pogodbe o zaposlitvi še ni bilo pravnomočno odločeno.

10. Ker revizijski razlogi glede odločitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP v tem delu revizijo zavrnilo. Glede odločitve o plačilu odškodnine pa je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in v tem delu sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Glede na delno razveljavitev sodb nižjih sodišč, je sodišče tudi odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo (člen 165/3 ZPP).