Jedro

Z obravnavanjem in odločanjem o nedoločno opredeljenem tožbenem zahtevku je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se v tem delu sodba ne da preizkusiti.

Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ne more biti višje od dejanskega zneska plače, ki bi ga delavec prejel, če bi delal.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku za čas od 1. 4. 2005 do 31. 8. 2007 izplača razliko nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni v skupnem bruto znesku 5.689,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečnih razlik, od 1. 9. 2007 dalje pa je toženi stranki naložilo, da tožniku zagotovi vse pravice po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 10. 2003, vključno s plačo in nadomestilom plače. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob zavrnitvi pritožbenih očitkov glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je soglašalo s presojo, da je bil tožnik v spornem obdobju upravičen do nadomestila plače med odsotnostjo zaradi bolezni ob upoštevanju valoriziranega zneska tožnikove povprečne plače na delovnem mestu brizgalec žičnih jeder v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala njegova začasna zadržanost od dela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ter 8. in 14. točke drugega odstavka tega člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni sledilo njenemu predlogu, da o sporu kot stranskega intervenienta obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot končnega plačnika tožnikovega nadomestila plače, sodišče druge stopnje pa se o pritožbenih razlogih v zvezi s tem neutemeljeno ni izjavilo. Poleg tega je sodišče z obravnavanjem spremembe tožbe in odločitvijo o nedoločnem zahtevku glede pravic tožnika od 1. 9. 2007 dalje toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. V tem delu pa niti sodba sodišča prve stopnje in niti sodba sodišča druge stopnje tudi nimata razlogov. Sodišče hkrati nerazumljivo ni upoštevalo določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), da nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal. Na podlagi te določbe je tožena stranka utemeljeno opozarjala na spremembe v organizaciji dela na delovnem mestu brizgalec žičnih jeder, zaradi katerih delavci na tem delovnem mestu v spornem obdobju več niso bili upravičeni do dodatkov za delo v posebnih pogojih, ki izhajajo iz neugodne razporeditve delovnega časa in ki se obračunavajo le za čas, ko delavec v takih pogojih dejansko dela. Zaradi tega je tožniku dosodilo višje nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni od plače, ki so jo v tem času prejemali drugi delavci na tožnikovem delovnem mestu.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je na njo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve in druge stopnje, ker sodišče na predlog tožene stranke ni pozvalo Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, da vstopi v pravdo kot stranski intervenient, ni utemeljen. ZPP ne nalaga sodišču, da kogarkoli poziva k stranski intervenciji, pač pa je to na podlagi 199. člena ZPP pravica zainteresirane osebe, da se v tem svojstvu pridruži eni od strank v sporu. Stvar strank je, da o sporu oziroma pravdi obvestijo zainteresirane osebe. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se je tožena stranka spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi.

7. Revizija utemeljeno graja odločitev sodišča o nedoločno opredeljenem zahtevku, da je dolžna tožena stranka tožniku tudi od 1. 9. 2007 dalje zagotoviti vse pravice, ki mu gredo po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 10. 2003. Ker tudi iz razlogov tožbe ni mogoče ugotoviti, za katere vse pravice (razen razliko nadomestila plače) naj bi pri tem šlo, tožena stranka utemeljeno navaja, da je z obravnavo in odločanjem o tako nedoločno opredeljenem zahtevku sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se v tem delu sodba ne da preizkusiti.

8. Sodišče je pravilno navedlo pravne podlage za odmero nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni (31. člen ZZVZZ). Pri tem pa neutemeljeno ni upoštevalo določbe, da nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo delavec (za posamezni mesec) prejel, če bi delal. Ob upoštevanju te določbe bi moralo sodišče preveriti trditve tožene stranke, da so se vsem delavcem na tožnikovem delovnem mestu „brizgalec žičnih jeder“ v spornem obdobju, zaradi spremenjene organizacije dela, plače znižale, ker so odpadle podlage za izplačilo dodatkov iz naslova neugodne razporeditve delovnega časa, ki se izplačujejo le glede na dejansko delo v takih neugodnih pogojih (četrti odstavek 128. člena ZDR). Zaradi take zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje pred sodiščem druge in prve stopnje v bistvenih elementih (glede višine plače, ki bi jo tožnik dejansko prejel, če bi v spornem obdobju delal) nepopolno ugotovljeno.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena in drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo ter sodbi nižjih sodišč v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v ponovljenem postopku odpravi ugotovljene nepravilnosti dosedanjega postopka.

10. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP.