Jedro

Jezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tretji toženec sam nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je, v delu, relevantnem za odločanje v revizijskem postopku, zavrglo revizijo tretjega toženca (III. točka izreka sklepa), saj je ugotovilo, da je tretji toženec v osebnem stečaju, revizijo pa je vložil po pooblaščencu, ki ga je pooblastil sam, ne pa stečajni upravitelj. Zoper sklep sodišča prve stopnje je tretji toženec vložil pritožbo, katero je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo III. točko sklepa sodišča prve stopnje (II. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da tretji toženec sam nosi pritožbene stroške (III. točka izreka sklepa).

2. Tretji toženec je v skladu s tretjim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zoper II. in III. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje vložil revizijo. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi ugodi ter v nadaljevanju postopka odloča o njegovi reviziji. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

3. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po določbi 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje tožnika (101. člen ZPP), upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj, s preostalim premoženjem (ki je izvzeto iz stečajne mase) pa stečajni dolžnik lahko razpolaga samostojno. Ker je torej z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik pravdno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno.

6. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je predmet spora v konkretni zadevi premoženje tretjega toženca, ki spada v stečajno maso. Predmet zahtevka tožeče stranke je denarna terjatev iz naslova poroštva, ki jo od tretjega toženca vtožuje tožeča stranka. Jezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Tako se za zmotno izkaže stališče revidenta - toženca, da se omejitev poslovne sposobnosti na to pravdo ne nanaša, ker gre v pravdi za odločanje o njegovi obveznosti (in ne o njegovi terjatvi), kot tudi stališče, da njegova pravdna sposobnost ni omejena, saj bi v primeru uspeha z revizijo lahko dosegel celo pozitivni učinek na obseg stečajne mase.

7. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku, v katerem je predmet tožbenega zahtevka premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik.

8. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče revizijo tretjega toženca zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi z četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.