Jedro

ZJN-2 z novelo A in Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (vključno z njenim 6. členom) nista uvedla neposrednih obveznih plačil naročnika podizvajalcem mimo pogojev po 631. členu OZ.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je kot podizvajalka gradbenih del zahtevala plačilo zneska 42.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi neposredno od tožene stranke kot naročnice del. 2. Sodišče prve stopnje je tožni stranki naložilo plačilo 42.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi (I. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (I. točka izreka).

4. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 10/2015 z dne 5. 5. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali so naročniki v skladu s 6. členom Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju zavezani plačilo podizvajalcu opraviti zgolj na podlagi predložene, s strani izvajalca potrjene situacije podizvajalca in mimo pogojev, kot jih določa 631. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

5. Po dopustitvi revizije je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožena stranka (občina) kot naročnica in družba A., d. d. kot glavna izvajalka sta dne 6. 10. 2008 sklenili gradbeno pogodbo za izgradnjo prizidka in izvedbo adaptacije na obstoječi stavbi O. (v nadaljevanju gradbena pogodba), h kateri je bil dne 18. 6. 2009 sklenjen aneks št. 1 in dne 25. 11. 2009 aneks št. 2. Tožena stranka je družbo A. izbrala v postopku javnega naročanja.

- Tožeča stranka (d. o. o.) kot podizvajalka in družba A. kot glavna izvajalka sta dne 28. 9. 2009 sklenili pogodbo št. 3930/260281/09 za izvedbo obrtniških del (izgradnjo požarne stene) na objektu O. (v nadaljevanju podizvajalska pogodba), katerega investitor je bila tožena stranka.

- Tožeča stranka je svoje pogodbene obveznosti izpolnila in dne 11. 3. 2010 družbi A. izstavila ter dne 16. 3. 2010 poslala v potrditev račun št. 013/10 v znesku 42.000,00 EUR z zapadlostjo 10. 5. 2010, pri čemer je bilo na računu navedeno, da ga ob zapadlosti poravna tožena stranka.

- Primopredaja na objektu med tožečo stranko in družbo A. je bila izvedena 8. 4. 2010, o čemer je bil podpisan tudi primopredajni zapisnik.

- Družba A. je račun št. 013/10 potrdila ob primopredaji dne 8. 4. 2010, tožeča stranka pa ga je dne 16. 4. 2010 poslala toženi stranki ter zahtevala njegovo plačilo.

- Tožena stranka je čez eno leto (dne 6. 4. 2011) tožeči stranki poslala odgovor, v katerem je med drugim navedla, da račun št. 013/10 sodi v končno situacijo, katere višina pa še ni dokončno usklajena.

- Tožeča stranka je vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku nad družbo A., pri čemer gre za navadno terjatev, ki je bila tožeči stranki v celoti priznana, vendar je še nepoplačana.

Uporabljeni predpisi

8. Zakon o javnem naročanju v verziji, ki je vključevala novelo ZJN-2A (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008 - novela ZJN-2A; v nadaljevanju ZJN-2 z novelo A) in ki je veljala v času sklenitve gradbene in podizvajalske pogodbe, je v šestem odstavku 4. člena določal: „Vlada z namenom zagotovitve finančne discipline s predpisom natančneje določi pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, tako, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem. Glavni izvajalec mora računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije svojih podizvajalcev.“ V tej verziji je 71. člen ZJN-2 vseboval le tri odstavke. Določbi 4. in 71. člena sta bili spremenjeni in dopolnjeni (šele oziroma tudi) s kasnejšima novelama ZJN-2B (Ur. l. RS, št. 19/2010) in ZJN-2C (Ur. l. RS, št. 18/2011).

9. Na podlagi šestega odstavka 4. člena ZJN-2 z novelo A je Vlada sprejela Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 66/2007, v nadaljevanju Uredba).(1) Uredba v 5. členu določa: „(1) Podizvajalec, skladno s sklenjeno pogodbo, po opravljenem delu ali dobavi blaga, izstavi glavnemu izvajalcu račun oziroma situacijo. Glavni izvajalec prejeto situacijo po pregledu potrdi ali zavrne v roku 15 dni od prejema. […] (3) V primeru, da glavni izvajalec v roku, določenem v prejšnjem odstavku, predloženih dokumentov deloma ali v celoti ne potrdi oziroma ne zavrne, se štejejo ti dokumenti kot sprejeti in potrjeni. (4) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena naročnik izvede plačilo neposredno podizvajalcu na podlagi predloženih dokumentov, ki izkazujejo predložitev situacije ali računa glavnemu izvajalcu in potek roka za potrditev.“ Uredba v 6. členu določa: „Naročnik izvede plačilo glavnemu izvajalcu in njegovim podizvajalcem na podlagi predložene potrjene situacije ali računa, kateremu so priložene s strani glavnega izvajalca potrjene situacije ali računi, ki so jih izstavili podizvajalci.“

10. OZ v 631. členu (Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika) določa: „Sodelavci se za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane.„ Presoja sodišč prve in druge stopnje v delu, relevantnem za odločitev o reviziji

11. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč dejstvo, da je tožeča stranka račun št. 013/10 v znesku 42.000,00 EUR predložila v potrditev družbi A., ki je ta račun potrdila dne 8. 4. 2010, presodilo, da so bili pogoji za [neposredno] poplačilo tožeče stranke kot podizvajalca s strani tožene stranke kot naročnika v skladu z Uredbo izpolnjeni (15. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

12. Sodišče druge stopnje je glede uporabe Uredbe pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, povzeti v prejšnji točki obrazložitve. Potrdilo je stališče, da toženi stranki dolžnost izpolniti obveznost neposredno tožeči stranki (in ne družbi A.) nalagajo določbe 4. člena ZJN-2 z novelo A ter 5. in 6. člen Uredbe (7. in 8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje določila ZJN-2 in Uredbe razlagati v luči določila 631. člena OZ je zavrnilo z obrazložitvijo, da bi bil namen neposrednih plačil po ZJN-2 z novelo A povsem izjalovljen, varstvo podizvajalcev pa izničeno, če bi sistem neposrednih plačil temeljil na predpostavkah iz 631. člena OZ (11. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

Revizijske navedbe

13. Tožena stranka sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava. Izhajajoč iz zakonskega besedila pred in po uveljavitvi novele ZJN-2B meni, da v času sklenitve gradbene in podizvajalske pogodbe veljavna ZJN-2 z novelo A in Uredba nista določala obveznega neposrednega plačila podizvajalcem mimo pogojev, kot jih določa 631. člen OZ. Po mnenju tožene stranke je šesti odstavek 4. člena ZJN-2 z novelo A zgolj pooblaščal naročnika, da je bil upravičen izvesti plačilo direktno podizvajalcu v primerih, ko so bili za to podani pogoji na podlagi 631. člena OZ, 6. člen Uredbe pa je določal samo pravila za izvedbo plačil. Meni, da 6. člena Uredbe ni mogoče razumeti tako, da so obveznosti naročnikov do podizvajalcev po ZJN-2 z novelo A in Uredbi drugačne kot po 631. členu OZ in da so le-ti zavezani plačilo podizvajalcu opraviti zgolj na podlagi potrjene situacije oziroma računa podizvajalca s strani izvajalca in mimo pogojev, kot jih določa 631. člen OZ.

Presoja utemeljenosti revizije

14. Revizija je utemeljena.

15. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

16. Revizijski očitek tožene stranke o zmotnosti stališča sodišča druge stopnje, da naj bi toženi stranki (naročniku) dolžnost izpolniti obveznost neposredno tožeči stranki (podizvajalcu) nalagale določbe 4. člena ZJN-2 z novelo A ter 5. in 6. člen Uredbe, je utemeljen.

17. Neposredna plačila podizvajalcem po določbi 631. člena OZ predstavljajo izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe. Vrhovno sodišče je ob upoštevanju restriktivne razlage izjem že zavzelo stališče, da ZJN-2 z novelo A in Uredba (vključno z njenim 6. členom) nista uvedla neposrednih obveznih plačil naročnika podizvajalcem mimo pogojev po 631. členu OZ.(2)

18. V šestem odstavku 4. člena ZJN-2 z novelo A je bilo predvideno zgolj to, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem. Pooblastilo glavnega izvajalca naročniku za neposredno plačilo podizvajalcem pa ne pomeni vzpostavitve obveznosti neposrednega plačila naročnika podizvajalcem mimo pogojev po 631. členu OZ. Enako velja za Uredbo, ki jo je Vlada kot podzakonski predpis sprejela na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 4. člena ZJN-2 z novelo A. Z Uredbo so bila tako določena le pravila, po katerih se izvede plačilo neposredno podizvajalcu (1. člen Uredbe), ni pa Uredba ustvarila niti mogla ustvariti novih obveznosti mimo določb ZJN-2 z novelo A. Da ZJN-2 z novelo A in Uredba ne določata obveznega neposrednega plačila naročnika podizvajalcem, je tudi stališče zakonodajalca.(3)

19. Posledično to pomeni, da tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen samo na podlagi pravil o javnem naročanju, torej na podlagi določb ZJN-2 z novelo A in Uredbe. Določbo 6. člena Uredbe je zato treba razlagati tako, da naročnik plača glavnemu izvajalcu, neposredno podizvajalcem pa le, če so izpolnjeni pogoji iz 631. člena OZ oziroma pogoji iz OZ in Uredbe.

20. Glede na obrazloženo se odgovor na dopuščeno vprašanje glasi: Naročniki so v skladu s 6. členom Uredbe zavezani opraviti plačilo podizvajalcu ob upoštevanju pogojev, kot jih določa 631. člen OZ.

Odločitev o reviziji

21. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o dopuščeni reviziji.

22. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče druge stopnje materialno pravo zmotno uporabilo in da je pritožba tožene stranka zato ostala neizčrpana, je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP, I. točka izreka).

23. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

(1) Na podlagi 55. in 56. člena novele ZJN-2B je Uredba prenehala veljati, uporabljala pa naj bi se do začetka uporabe novega podzakonskega predpisa iz desetega odstavka 71. člena ZJN-2 z novelo B, ki pa ni bil nikoli sprejet. (2) Glej 7. točko obrazložitve sklepa VS RS II Ips 341/2015 z dne 5. 5. 2016 in 11. točko obrazložitve sodbe VS RS II Ips 283/2014 z dne 9. 6. 2016. (3) V predlogu novele ZJN-2C (Poročevalec Državnega zbora, b.š./2011, 18. 2. 2011) je zapisano, da so bila [šele] z uveljavitvijo zadnjih sprememb in dopolnitev ZJN-2 [torej z novelo ZJN-2B] uvedena obvezna neposredna plačila podizvajalcem. O vprašanju, ali je zakonodajalcu z novelo ZJN-2B uspelo vzpostaviti obvezna neposredna plačila podizvajalcem, se Vrhovnemu sodišču v obravnavanem primeru ni treba opredeliti.