Jedro

Glede na drugi odstavek 43. člena ZUP je materialni predpis tisti, ki vzpostavlja razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega za gradbenima dovoljenjema, in sicer št. 351-38/2010-18 z dne 28. 5. 2010 (delna odločba) za izgradnjo trgovskega centra ... in št. 351-38/2010-30 z dne 25. 10. 2010 (dopolnilna odločba) za izvedbo zunanje ureditve omenjenega objekta s podpornim zidom.

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je gradnja po obeh dovoljenjih načrtovana na zemljiščih parc. št. 174/14, 174/15, 176/3, 177/6 in 177/3 k.o. ..., tožnik pa je solastnik zemljišča parc. št. 176/4 k.o. ..., ki je v času izdaje dovoljenj mejil na zemljišči posega parc. št. 176/3 in 177/3 k.o. ... V predlogu za obnovo se je tožnik skliceval, da je lastnik nove parc. št. 177/29 k.o. ..., nastale na podlagi dogovora z investitorjem z dne 21. 10. 2010, in da poteka meja med novonastalima parcelama v naravi dejansko po liniji zgrajenega podpornega zidu. Ker je odmik zidu od parc. št. 177/29 kot tudi od nepremičnine parc. št. 176/4 manjši od 4 m, bi moral soglašati z njegovo gradnjo. V zvezi z navedenim je upravni organ ugotovil, da je bila na podlagi odločbe o parcelaciji z dne 6. 12. 2010 med drugim ukinjena parc. št. 176/3, iz nje pa sta nastali parc. št. 177/28 in 177/29. Navedeno stanje je bilo torej vzpostavljeno po pravnomočnosti gradbenih dovoljenj, pri čemer ne drži, da je parc. št. 177/29 v tožnikovi lasti. O tem namreč razen odločbe GURS z dne 6. 12. 2010 in zapisnika z dne 21. 10. 2010, v katerem je dogovor o načrtovanem prenosu lastništva zemljišča parc. št. 177/29 v last solastnikov parc. št. 176/4, ni predložil ustreznih dokazil. Ker podporni zid ne meji na tožnikovo zemljišče, niti ne posega vanj, predloženi dokumenti pa ne izkazujejo prizadetost tožnikovega pravnega interesa, je zahtevo za obnovo postopka podala neupravičena oseba.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil, saj tožnik z zatrjevanjem lastništva parc. št. 177/29 k.o. ... in trditvami, da bi moral kot lastnik parc. št. 176/4 zaradi gradnje opornega zidu z odmikom, ki je v določenih delih manjši kot 1 m, dati soglasje k taki gradnji, ni izkazal zahtevanega pravnega interesa za udeležbo v postopku. Pojasnjuje, zakaj tožnikov dogovor z investitorjem z dne 21. 10. 2010 ni zadostna podlaga za pridobitev tožnikove lastninske pravice na zemljišču parc. št. 177/29 k.o. ... Prav tako tudi bližina spornega podpornega zidu z njegovim zemljiščem parc. št. 176/4 ne predstavlja pravnega temelja za vstop v postopek, saj je po 8. členu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-trgovski center v ... (v nadaljevanju OPPN) dovoljena izvedba opornih zidov na parcelno mejo. Zaradi varstva minimalnih odmikov zato tožnikovo soglasje ni potrebno.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da zgrajeni podporni zid meji in posega v zemljišče parc. št. 177/29, ki je v njegovi solastnini, za tako gradnjo pa solastniki parc. št. 177/29 niso dali soglasja. Lastništvo zemljišča parc. št. 177/29 utemeljuje z dogovorom z dne 21. 10. 2010, iz katerega izhaja, da bo investitor novonastalo nepremičnino 177/29 prenesel v last lastnikov nepremičnine parc. št. 176/4 k.o. ..., torej tudi v tožnikovo solastnino. Opozarja, da se investitor očitno ni držal sklenjenega dogovora, zaradi česar je tožnik utrpel veliko škodo. Ker sta bili gradbeni dovoljenji izdani ob uporabi prvega odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), na katerega se sklicuje tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi, to določbo pa je Ustavno sodišče z odločbo U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 razveljavilo, je tožnik upravičen zahtevati obnovo postopka. Meni, da je svoj pravni interes za vstop izkazal z lastništvom parc. št. 177/29 k.o. ..., na katero sega gradnja omenjenega podpornega zidu. Poudarja tudi, da sta Občina ... in Upravna enota ... z dovolitvijo gradnje na parcelnih mejah in celo s posegi v njegovo parcelo posegli v tožnikovo pravico do zdravega življenjskega okolja, do lastnine in v več drugih ustavnih pravic. Pravni interes pa je izkazan tudi zato, ker upravni organ ni zahteval tožnikovega soglasja za gradnjo podpornega zidu, niti za gradnjo trgovskega objekta, čeprav je odmik podpornega zidu od nepremičnine parc. št. 176/4 manjši od 4 m oz. v določenih delih manjši od 1 m. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Investitor A. d.o.o. kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da je bila parcelacija, na katero se sklicuje tožnik, izvedena po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, zaradi česar je sklicevanje nanjo neutemeljeno. Kljub temu pojasnjuje, da sta s parcelacijo iz parc. št. 176/3 nastali parceli 177/28 in 177/29. Slednja je še vedno v njegovi lasti. Navaja, da je na podlagi dogovora z dne 21. 10. 2010 tožniku že nakazal znesek 7000 EUR, medtem ko bo do prenosa lastninske pravice lahko prišlo šele, ko bo tudi tožnik izpolnil svoj del dogovora – da bo umaknil sedanje pritožbe na upravni enoti, inšpekcijskih službah in na sodišču. Tudi sicer dogovor nima dokazne vrednosti glede lastništva, sploh pa se je tožnik s podpisom na zapisniku z dne 21. 10. 2010 izrecno strinjal z gradnjo podpornega zidu.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnik predlagal obnovo postopkov iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je menil, da bi moral v njima sodelovati kot solastnik zemljišč parc. št. 177/29 in 176/4 k.o. ..., torej zaradi varstva svoje lastninske pravice na navedenih nepremičninah, pa mu ta možnost ni bila dana. Glede presoje, da v obravnavanem primeru tožnik za to ni izkazal pravnega interesa, se sodišče strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj in sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami še dodaja: Res se upravni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi sklicuje na prvi odstavek 62. člena ZGO-1, veljavnega v času izdaje izpodbijanih gradbenih dovoljenj, po katerem je bila stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (kot je to v obravnavanem primeru z omenjenim OPPN), samo investitor. Vendar je iz celotne obrazložitve razvidno, da je treba sklicevanje na navedeno določbo ZGO-1 razumeti zgolj z vidika pojasnila, zakaj tožnik v prvem postopku ni bil pozvan k udeležbi. Iz celotne obrazložitve tako prvostopenjske kot tudi drugostopenjske odločbe namreč izhaja, da je upravni organ tožnikov pravni interes za udeležbo v postopku obravnaval širše, to je z vidika določb 43. člena ZUP (drugostopenjski upravni organ tudi z njegovo izrecno omembo). Ta v prvem odstavku določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po drugem odstavku istega člena pa je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tako razvidno, da je organ štel, da tožnik nima pravnega interesa za udeležbo v postopku, ker ni izkazal lastništva parc. št. 177/29 kot novonastale parcele iz zemljišča gradnje parc. št. 176/3 k.o. ..., do nastanka te parcele pa je prišlo celo po zaključku postopkov za izdajo dovoljenj (na podlagi odločbe o parcelaciji z dne 6. 12. 2010). Poleg tega pravnega interesa ne izkazuje niti s trditvami, da bi kot solastnik sosednjega zemljišča parc. št. 176/4 k.o. ... moral biti soglasodajalec h gradnji podpornega zidu, na katerega se nanaša dopolnilna odločba. Zaradi navedenega je neutemeljeno stališče, da naj bi organ spregledal, da sta bila prvi in drugi odstavek 62. člena ZGO-1 razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011. Ali drugače: navedeni očitek bi bil utemeljen, če bi upravni organ tudi predlog za obnovo postopka zavrgel s sklicevanjem na prvi odstavek 62. člena ZGO-1. Ker je obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP vezan na osebo, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, a ji ta možnost ni bila dana, pomeni, da so pomembne okoliščine v času vodenja prvega postopka, torej tožnikova lastninska pravica v času izdaje gradbenega dovoljenja in ne kasneje nastalo stanje. Zato je tudi s tega vidika pri predlogu za obnovo postopka v zvezi z gradbenim dovoljenjem z dne 28. 5. 2010 za gradnjo trgovskega centra neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na pridobitev lastninske pravice z dogovorom z dne 21. 10. 2010. Glede na navedeno upravni organ tudi ni bil dolžan čakati, da se v zemljiški knjigi na podlagi omenjenega dogovora uredi stanje, saj bi to tudi za obnovo postopka izdaje drugega dovoljenja z dne 25. 10. 2010 pomenilo prepozen nastanek pravno pomembnega dejstva – pridobitve lastninske pravice na parc. št. 177/29 z vpisom v zemljiško knjigo.

Po mnenju sodišča pa tožnik pravnega interesa za udeležbo v postopku ni izkazal niti z vidika lastništva na zemljišču parc. št. 176/4 k.o. ... Glede na že omenjeni drugi odstavek 43. člena ZUP je materialni predpis tisti, ki vzpostavlja razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. Iz predpisa je namreč razvidno, ali ima oseba kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku, kar pomeni, da mora pravno varovani interes izhajati iz pravne norme.

Tožnik meni, da bi moral dati kot lastnik sosednjega zemljišča soglasje tako za gradnjo trgovskega centra kot za gradnjo opornega zidu. Na kateri materialni določbi temelji to stališče, v tožbi ni pojasnil, zato nadaljnji preizkus v tej smeri ni mogoč. Pri opornem zidu je treba namreč upoštevati tudi, da je v izpodbijani odločbi izrecno navedeno, da 8. člen OPPN dovoljuje gradnjo opornih zidov na parcelno mejo. To pomeni, da prostorski izvedbeni akt ne zagotavlja lastnikom sosednjih zemljišč nikakršnih odmikov opornega zidu od parcelne meje, niti za to ne zahteva njihovega soglasja. Glede na navedeno in ker tožnik ne zatrjuje, da je bila dovoljena gradnja opornega zidu na način, da bi bilo s tem poseženo v njegovo zemljišče parc. št. 176/4 k.o. ... (v tožbi govori o odmiku v razponu od manj kot 1m do 4m), kot solastnik sosednje nepremičnine ne izkazuje pravnega interesa za njeno varstvo niti z vidika zagotavljanja predpisanih odmikov načrtovane gradnje. Zaradi tega so neutemeljene tudi njegove nadaljnje trditve, da je bilo s tem poseženo v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, v lastninsko pravico in v več drugih – v tožbi neimenovanih – ustavnih pravic.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).