Jedro

Tožnik za novi oziroma spremenjeni tožbeni zahtevek, ki je upoštevajoč pravno vprašanje, glede katerega (edino) je bila revizija dopuščena, v tej fazi sojenja ključen, vrednosti spornega predmeta ni opredelil, zato je revizija nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 3. 7. 2006 zahteval, naj sodišče razsodi, da darilna pogodba, sklenjena med M. B. kot darovalcem in toženko kot obdarjenko, katere predmet je bil idealni solastniški delež do ½ trisobnega stanovanja, vpisanega v lastninskem listu B-42 pri zemljiškoknjižnem vložku št. E 49 k. o. ..., nima pravnega učinka proti tožniku, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 1168/2002 z dne 22. 4. 2003. 2. S pripravljalno vlogo z dne 24. 9. 2009 je tožnik „preciziral“ svoj tožbeni zahtevek tako, da je zahteval, naj sodišče ugotovi, da Sporazum po 64. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), sklenjen 20. 5. 2005 v notarskem zapisu SV 351/05 med zakoncema M. B. in toženko, katerega predmet je bil idealni solastniški delež do ½ trisobnega stanovanja, vpisanega pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici v podvložku št. 2818/42 k. o. ..., stoječega na parc. št. 139/1 k. o. ..., z identifikacijsko št. ..., nima pravnega učinka proti tožniku, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove preostale terjatve po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 701/97 z dne 14. 5. 1998, ki znaša: glavnica 24.996,75 EUR z obrestmi, ki jih priznava NLB, d. d., za devizne vloge na vpogled od zneska 28.284,75 EUR od 23. 10. 2007 do 2. 10. 2008 in od zneska 24.996,75 EUR od 3. 10. 2008 do plačila; izvršilni stroški v znesku 116,57 EUR po sklepu In 216/2006 z dne 19. 9. 2007 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 9. 2007 do plačila; izvršilni stroški po sklepu In 216/2006 z dne 26. 2. 2008 v znesku 595,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2008 do plačila; izvršilni stroški po sklepu In 216/2006 z dne 19. 9. 2007 v znesku 115,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2007 do plačila.

3. Na naroku za glavno obravnavo 9. 10. 2009 je tožnik „modificiral“ svoj tožbeni zahtevek iz vloge z dne 24. 9. 2009 tako, da ima celotni dosedanji zahtevek spredaj št. I, razen stroškovnega dela tožbenega zahtevka, ki pridobi št. III, doda pa se besedilo pod točko II, ki se glasi: „Toženka je za izterjavo zgoraj navedene terjatve tožnika dolžna dovoliti izvršbo na solastninskem deležu do ½ na zgoraj navedenem trisobnem stanovanju, kot je opredeljeno v točki I. izreka sodbe, v roku 15 dni pod izvršbo.“

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnika in izpodbijano sodbo potrdilo.

5. Vrhovno sodišče RS je s sklepom II DoR 585/2010 z dne 16. 6. 2011 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik z naknadno postavitvijo dajatvenega zahtevka spremenil tožbo in zamudil triletni rok za vložitev izpodbojne tožbe.

6. V dopuščeni reviziji tožnik predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da ugotovitvenemu in dajatvenemu tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da pomeni preciziranje tožbenega zahtevka v vlogi tožnika z dne 24. 9. 2009 spremembo identitete tožbenega zahtevka, zato je to vlogo napačno štelo za spremembo tožbe. Tožnik je namreč tožbeni zahtevek samo preciziral v skladu s tretjim odstavkom 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik ni spreminjal tožbe, kot to določa drugi odstavek 184. člena ZPP, saj ni spreminjal istovetnosti zahtevka (še vedno je zahteval, da sodišče ugotovi, da pravno dejanje dolžnika nima pravnega učinka proti tožniku, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve), ni povečal obstoječega zahtevka (še vedno je zahteval, da pravno dejanje nima učinka na terjatev, ki jo ima do dolžnika po sklepu o izvršbi, zahtevek je samo obračunal, povečal ga je samo toliko, kolikor se je povečal po vložitvi tožbe) in tudi ni uveljavljal drugega zahtevka poleg obstoječega. Očitno je, da tožnik ni spremenil tožbe, ampak je samo popravil posamezne navedbe. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je šlo pri vlogi z dne 24. 9. 2009 za spremenjeno tožbo, tožbo je samo preciziral: namesto navajanja darilne pogodbe iz tožbe je navajal Sporazum po 64. členu ZZZDR, ker pa je z lastninsko pravico na ½ stanovanja M. B. razpolagal neodplačno, je ta sporazum po vsebini darilna pogodba, kolikor se tiče razpolaganja z lastninsko pravico na ½ stanovanja; glede navajanja tožnikove terjatve, zoper katero naj pravno dejanje dolžnika ne bi imelo učinka, pa je tožnik v vlogi z dne 24. 9. 2009 samo točno preciziral, koliko glavnice, obresti in stroškov po zgoraj citiranem sklepu dolguje dolžnik – po vložitvi tožbe 3. 7. 2006 je namreč sodišče v izvršilnem postopku sprejelo sklepa z dne 19. 9. 2007 in 26. 2. 2008, s katerima je upniku priznalo izvršilne stroške (upnikova terjatev se je torej povečala), pri čemer pa gre še vedno za terjatev na osnovi sklepa o izvršbi, ki ga je tožnik navajal v tožbi, zahtevek je samo preciziran in razširjen na osnovi dejstev, ki so nastala po vložitvi tožbe. Sodišče druge stopnje je soglašalo s pravnimi stališči sodišča prve stopnje in prav tako štelo, da vloga tožnika z dne 24. 9. 2009 in navedbe tožnika na naroku 9. 10. 2009 pomenijo spremembo tožbe v smislu 184. člena ZPP. S tem stališčem se revident ne more strinjati, saj je ves čas zahteval, da naj pravno dejanje toženke (pravilno dolžnika) ne bi imelo pravnega učinka na tožnikovo terjatev, ki jo uveljavlja v izvršilnem postopku pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici I 1168/2002. Tožnik je po vložitvi tožbe preciziral, koliko glavnice, obresti in stroškov z obrestmi po sklepu o izvršbi dolguje dolžnik. Višina terjatve tožnika do dolžnika v izvršbi se je spreminjala v času teka te pravde, saj je sodišče v izvršilnem postopku sprejemalo sklepe, ki so vplivali na višino zahtevane terjatve, tožnik je torej samo preciziral višino terjatve na osnovi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe. Sporno pravno vprašanje v tej zadevi je torej, ali je tožnik v vlogi z dne 24. 9. 2009 in na obravnavi 9. 10. 2009 spreminjal tožbo ali samo dopolnil in popravil posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (184. člen ZPP). Na osnovi v reviziji podanih navedb je tožnik prepričan, da tožbe ni spreminjal, saj je ves čas zahteval, da naj sporno pravno dejanje nima učinka zoper njegovo terjatev, ki jo uveljavlja v izvršbi zoper eno od strank notarskega zapisa z dne 20. 5. 2005. Sodišče druge stopnje je to vprašanje rešilo nezakonito, saj je napačno štelo, da je tožnik spreminjal tožbo po določbi 184. člena ZPP, čeprav je tožbo samo dopolnil oziroma popravil posamezne navedbe. Sodišči prve in druge stopnje sta z opisanim ravnanjem kršili tožnikovi pravici do enakega varstva pravic po 22. členu in sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.

7. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

8. Revizija ni dovoljena.

9. Revizija je v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).(1)

10. Da bi si stranke zagotovile pravico do revizije kot izrednega pravnega sredstva, morajo v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom, kakršen je tudi konkretni,(2) aktivno ravnati tako, da tožnik (že) v tožbi označi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP),(3) toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja. Posebej je treba poudariti, da je položaj (povsem) enak, če tožnik spremeni tožbo(4); takrat mora oceniti vrednost spremenjenega spornega predmeta, sicer si ne zagotovi pravice do revizije .(5)

11. Po podatkih spisa je tožnik na (prvem) naroku za glavno obravnavo 9. 10. 2009 poleg (prvotno postavljenega(6) premoženjskega nedenarnega) zahtevka za ugotovitev pravnega neučinkovanja pravnega dejanja dolžnika zoper njega postavil še (premoženjski nedenarni dajatveni) zahtevek za dovolitev izvršbe na solastninskem deležu do ½ toženkine nepremičnine (stanovanja).(7) V takšnem primeru ni mogoče govoriti o „modificiranju“ ali „preciziranju“ tožbenega zahtevka oziroma (zgolj) dopolnitvi in popravi posameznih (tožbenih) navedb, kakor to svoje postopanje imenuje tožnik, ampak – kot sta pravilno presodili sodišči nižjih stopenj – gre za (objektivno) spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP; vsebinsko to namreč pomeni uveljavljanje drugega (novega) zahtevka poleg obstoječega, torej naknadno objektivno kumulacijo (združevanje) zahtevkov(8). Bistveno je, da tožnik za novi oziroma spremenjeni tožbeni zahtevek, ki je upoštevajoč pravno vprašanje, glede katerega (edino) je bila revizija dopuščena, v tej fazi sojenja ključen, vrednosti spornega predmeta ni opredelil. 12. Tožnikova revizija torej ni dovoljena (kljub dejstvu, da jo je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 585/2010 z dne 16. 6. 2011 dopustilo)(9) in jo je bilo treba v skladu s 377. členom ZPP zavreči, kar implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).

Op. št. (1): Pri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Postopek dopuščene revizije je „dvofazen“. V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (2): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 167/2010 z dne 9. 9. 2010 in sodbo istega sodišča II Ips 1023/2007 z dne 20. 1. 2011. Op. št. (3): Primerjaj tudi drugi odstavek 44. člena ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj 184. člen ZPP.

Op. št. (5): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 194/2002 z dne 3. 10. 2002, II Ips 5/2002 z dne 16. 10. 2002, II Ips 291/2003 z dne 20. 5. 2004, II Ips 401/2005 z dne 29. 3. 2006 idr. Spremenjeni tožbeni zahtevek ima (glede pristojnosti in sestave sodišča ter pravice do revizije) status samostojne (nove) tožbe, zato (tudi) zanjo velja, da mora imeti takšno vsebino, kot določa 180. člen ZPP. Primerjaj tudi J. Zobec v L. Ude et al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 230. Op. št. (6): V tožbi in pripravljalni vlogi z dne 24. 9. 2009. Op. št. (7): Primerjaj zapisnik s tega naroka – list. št. 22. Op. št. (8): Primerjaj 182. člen ZPP.

Op. št. (9): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 214/2011 z dne 5. 4. 2012.