Jedro

Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja z dne 13.10.2000 in iz pobotnice s tega dne izhaja, da je izvršitelj ob rubežu dolžničinih premičnin od dolžnice prejel tudi gotovino v višini 17.000,00 SIT. Le to hrani sedaj v sefu. Izvršitelj je zato upravičen tudi do plačila iz tega naslova, in sicer v skladu s tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ni pa mogoče pritrditi tistemu delu pritožbenih navedb izvršitelja, ko navaja, da bi moralo sodišče kot osnovo za odmero njegovih stroškov vzeti vsoto glavnice, zamudnih obresti in upnikovih izvršilnih stroškov. Glede tega je sodišče prve stopnje pravilno kot osnovo vzelo le glavnico.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep z dne 7.2.2001, opr.št. I 1745/99, v zvezi s popravnim sklepom z dne 13.2.2001, opr.št. I 1745/99, spremeni tako, da glasi: "1. Stroški izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe se odmerijo na 17.563,00 SIT in se obračunajo iz založenega predujma, ki ga je položil upnik na račun izvršitelja.

2. Izvršitelj je dolžan preostanek predujma v znesku 437,00 SIT vrniti upniku na njegov žiro račun pri APP RS, v 8 dneh." V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 7.2.2001 v zvezi s sklepom tega sodišča z dne 13.2.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7.2.2001, op.št. I 1745/99, v zvezi s popravnim sklepom tega sodišča z dne 13.2.2001, opr.št. I 1745/99, stroške izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe odmerilo na 12.973,00 SIT, le te obračunalo iz založenega predujma, izvršitelju pa naložilo, da preostanek predujma vrne upniku.

Proti sklepu se je pritožil izvršitelj. Navaja, da je ob opravi rubeža zarubil tudi 17.000,00 SIT gotovine, ki jo sedaj hrani v sefu. Zaradi tega je upravičen tudi do povračila stroškov iz naslova opravil v zvezi z gotovinskimi pologi in iz naslova prevzema posameznega gotovinskega plačila od dolžnika, skupno v višini 100 točk. Poleg tega meni, da je treba kot osnovo za obračun njegovega plačila vzeti vsoto glavnice, zamudnih obresti in upnikovih izvršilnih stroškov, to je skladno s tarifo 300 točk. Pritožba je delno utemeljena.

Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja z dne 13.10.2000 in iz pobotnice s tega dne izhaja, da je izvršitelj ob rubežu dolžničinih premičnin od dolžnice prejel tudi gotovino v višini 17.000,00 SIT. Le to hrani sedaj izvršitelj v sefu. Izvršitelj je zato upravičen tudi do plačila iz tega naslova, in sicer v skladu s tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 32/2000, v nadaljevanju pravilnik o tarifi) v skupni višini 100 točk. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko izvršitelju teh priglašenih stroškov ni priznalo. Ni pa mogoče pritrditi tistemu delu pritožbenih navedb izvršitelja, ko navaja, da bi moralo sodišče kot osnovo za odmero njegovega plačila vzeti vsoto glavnice, zamudnih obresti in upnikovih izvršilnih stroškov. Glede tega je sodišče prve stopnje pravilno kot osnovo vzelo le glavnico. V izvršilnem postopku se namreč za vprašanja, ki niso urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) na podlagi 15.člena ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Le ta v 39.členu določa, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu (smiselno: v ZIZ) kot vrednost spornega predmeta upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Tudi pri odmeri sodnih taks in nagrade za odvetniške storitve (ki je vsebinsko najbližje plačilu za delo izvršitelja) upošteva samo vrednost glavnice.

Glede na to, da pravilno odmerjeni stroški izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe znašajo 17.563,00 SIT, upnik pa je v obravnavani izvršilni zadevi na izvršiteljev račun nakazal 18.000,00 SIT predujma za opravo izvršbe, mora izvršitelj preveč plačani predujem v višini 437,00 SIT vrniti upniku na njegov žiro račun.

Ob upoštevanju vseh že s strani sodišča prve stopnje priznanih izvršiteljevih stroškov in še dodatno tudi plačila v višini 100 točk, je sodišče druge stopnje na podlagi 3.točke 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 7.2.2001 v zvezi s popravnim sklepom z dne 13.2.2001 spremenilo tako, da je stroške izvršitelja odmerilo na skupno 17.563,00 SIT, izvršitelju pa naložilo vračilo preveč plačanega predujma v znesku 437,00 SIT upniku.