Jedro

Predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja ni utemeljen, če dolžnik ni prostovoljno izpolnil restitucijskega zahtevka oziroma ni bila vložena izvršba na izpolnitev restitucijskega zahtevka, naloženega v sklepu o motenju posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika krijeta sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo, ki sta ga upnika vložila na podlagi določila 229. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ker je štelo, da niso izpolnjeni pogoji za vložitev izvršbe na podlagi citiranega člena.

Zoper sklep sodišča prve stopnje sta vložila pritožbo upnika iz razloga bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava, v kateri predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navajata, da predlog za izvršbo temelji na podlagi sklepa o motenju posesti Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 232/95 z dne 16.9.1999, ker je dolžnik upnika ponovno motil v posesti spornega zemljišča in sicer tako, da je 18.2.2000 s spornega zemljišča odmetal sneg, dne 28.2.2000 in 11.3.2000 pa je na spornem zemljišču pustil parkiran traktor cel dan. Dolžnik je po izdaji motenjskega sklepa prostovoljno izpolnil obveznost opustitve motenjskih posegov v sporno zemljišče. Izvršbe na odstranitev 1/4 m3 m zemlje, ki je bila dolžniku naložena z motenjskim sklepom, upnika zaradi neekonomičnosti in neracionalnosti nista predlagala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka pritožba ne obrazlaga, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo nobene bistvene kršitve postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka ni podan.

Izvršba, na podlagi določila 229. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, se lahko dovoli, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: - da upnik razpolaga s pravnomočnim sklepom o motenju posesti; - da je dolžnik prostovoljno izpolnil obveznost naloženo v motenjskem sklepu oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba z opravo dejanja, ki mu je naložena z motenjskim sklepom; - da dolžnik ponovno moti posest upnikov na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za izvršbo ni utemeljen, ker upnika nista v roku 30 dni po preteku paricijskega roka določenega v motenjskem sklepu predlagala izvršbo za opravo dejanja, ki je z motenjskim sklepom naložen dolžniku (nasutje 1/4 m3 zemlje na zemljišče navedeno v izreku motenjskega sklepa). Da izvršbe nista predlagala upnika navajata sama v pritožbi. Zmotno je stališče pritožbe, da je dolžnik s tem, ko z motilnimi ravnanji od izdaje motenjskega sklepa do 18.2.2000 ni nadaljeval, prostovoljno izpolnil obveznost naloženo v motenjskem sklepu. Pogoj, da je dolžnik prostovoljno izpolnil obveznost oziroma, da je bila opravljena zoper njega izvršba, se nanaša na izpolnitev restitucijskega zahtevka (v konkretnem primeru na nasutje 1/4 m3 zemlje na sporno zemljišče). Samo v primeru, ko restitucijskega zahtevka v motenjskem sklepu ni, bi bilo možno slediti pritožbenemu stališču, da je dolžnik prostovoljno izpolnil obveznost iz motenjskega sklepa že s tem, ko se je vzadržal nadaljnjih motitvenih dejanj po izdaji sklepa o motenju. V danem primeru pa ne gre za takšen primer, ker je v motenjskem sklepu dolžniku naložena tudi restitucija stanja pred motenjem.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo 229. čl. ZIZ, ko je predlog za izvršbo zavrnilo. Pritožbo upnikov je pritožbeno sodišče zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato morata sama kriti svoje pritožbene stroške (165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP in 38. čl. ZIZ).