Jedro

Fikcija vročitve nastopi že zadnji dan petnajstdnevnega roka ne glede na to, kdaj je vročevalec po preteku tega roka pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor kot prepozen.

Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Izpostavlja, da je sklep o izvršbi prejel 25. 3. 2022. Zaradi njegove odsotnosti je vročevalec 9. 3. 2022 v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pismu, katerega je lahko prevzel v 15 dneh, a ga zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa ni uspel prevzeti. Zato mu je bilo pismo puščeno v hišnem predalčniku 25. 3. 2022. Na obvestilu je bil naveden pravni pouk: „Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka. Po poteku tega roka bo pismo puščeno v vašem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku ali poštnem predalu.“ Glede na takšen pravni pouk se šteje, da je vročitev opravljena po poteku 15 dnevnega roka za prevzem, ki je potekel 24. 3. 2022. Ker v navedenem pravnem pouku ni časovno opredeljeno, kdaj po poteku tega roka se šteje, da je vročitev opravljana, je ugovor vložen pravočasno. Meni, da se „po poteku roka“ definira kot trenutek, ko je vročevalec pustil pismo v hišnem predalčniku. Na obvestilu o prispelem pismu je napačno naveden pravni pouk, ki ni v skladu z veljavnim četrtim odstavkom 142. člena ZPP oziroma je na njem opozorilo, ko je po ZPP veljalo, da se šteje dan vročitve z dnem, ko je pismo puščeno v hišnem predalčniku. Zatrjuje, da je bil zaveden glede dneva vročitve in poteka roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je prikrajšan v ustavni pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, saj je pravica do pritožbe ena izmed temeljnih človekovih pravic (25. člen Ustave RS). Prilaga kopijo pravnega pouka z obvestila o prispelem pismu in kopijo prejetega pisma.

Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik sklep o izvršbi prejel 24. 3. 2022, ugovor pa je vložil 2. 4. 2022, kar je po preteku osemdnevnega zakonskega roka za vložitev ugovora iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.

Pritožbeno ni sporno, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen po pravilih t. i. fikcije vročitve po 142. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe uporablja smiselno. Pritožbeno pa je sporno, kdaj je fikcija vročitve v konkretnem primeru nastopila in posledično, kdaj je pričel teči 8-dnevni ugovorni rok zoper sklep o dovolitvi izvršbe.

Kadar sodnega pisanja ni mogoče vročiti neposredno naslovniku oziroma njegovemu družinskemu članu, se vročitev opravi tako, da vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 142. člena ZPP).

Fikcija vročitve tako nastopi že zadnji dan petnajstdnevnega roka ne glede na to, kdaj je vročevalec po preteku tega roka pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu. Neutemeljene so pritožbene navedbe o napačnem pravnem pouku na obvestilu o prispelem pismu. Pravni pouk na obvestilu o prispelem pismu, ki se vroča osebno, je predpisan v drugem odstavku 12. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 49/17), in glasi: „Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka. Po poteku tega roka bo pismo puščeno v vašem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku ali poštnem predalu. Če predalčnika nimate ali je neuporaben ali bo vaš poštni predal poln, bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo vročitev (člen 142. oziroma 139/2 in 3 ZPP)“. Iz obvestila o prispelem pismu, ki ga je k pritožbi priložil dolžnik, izhaja identičen pravni pouk. Takšen pravni pouk pa ni v neskladju s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Že pred uveljavitvijo novele ZPP-E je bila namreč sodna praksa glede nastopa fikcije po četrtem odstavku 142. člena ZPP ustaljena.1 V noveli ZPP-E pa je bilo stališče sodne prakse nato upoštevano tako, da je s spremembo določbe nastop fikcije zgolj jasneje opredelila.2 Pritožbeno ni sporno, da je bilo 9. 3. 2022 v dolžnikovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o možnosti dviga pisanja v roku 15 dni, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku opravljena 24. 3. 2022. Osemdnevni rok iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ se je iztekel v petek 1. 4. 2022, dolžnik pa je, kar pritožbeno tudi ni sporno, ugovor vložil 2. 4. 2022, kar je torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato ugovor pravilno zavrglo.

Glede na zgoraj pojasnjeno tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o kršitvi 23. in 25. člena Ustave RS, saj pritožnik v svojih ustavnih pravicah vsled prepozno vloženega ugovora ni bil prikrajšan.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v odgovoru na pritožbo ni navedel ničesar, kar bi pripomoglo k vsebinski odločitvi sodišča druge stopnje. Zato stroškov odgovora na pritožbo ni šteti kot potrebnih za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Glej judikate Vrhovnega sodišča RS II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013, III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013. 2 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), redni postopek, EPA 1650-VII, stran 154.