Jedro

Tožnika sta formalna in navadna sospornika. Vrednost spornega predmeta se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Če ni navedena vrednost za vsak zahtevek posebej, je položaj enak, kot če vrednost sploh ni navedena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrnilo tožbeni zahtevek drugega tožnika za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 23. 10. 2003, ki sta jo sklenila toženca, in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožbenemu zahtevku prve tožnice je ugodilo in sporno darilno pogodbo razveljavilo, tožencema pa naložilo, da sta dolžna dopustiti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zavzelo je stališče, da se prva tožnica ni strinjala z razpolaganjem prvega toženca z nepremičnino parc. št. 295 k.o. ...

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in glede glavne stvari potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta 3. Druga tožena stranka je zoper izpodbijano sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je sodišče ugodilo zahtevku prve tožnice, ki ga sploh ni postavila, kar je v nasprotju z načelom, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. O vprašanju, ali sporna nepremičnina spada v skupno premoženje, bi lahko odločalo le, če bi prva tožnica postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek, da ta nepremičnina spada v skupno premoženje. Pod predpostavko, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, lahko vsak zakonec s svojim deležem prosto razpolaga. To pomeni, da bi sodišče sporno darilno pogodbo lahko razveljavilo le delno, to je glede deleža prve tožnice, ne pa prvega toženca. Podane so tudi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (2. in 8. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, obe sodišče pa sta zmotno uporabili določbe Obligacijskega zakonika, Zakona o zemljiški knjigi in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev ničnosti darilne pogodbe med tožencema, pri čemer je zatrjevala, da je prvi toženec, zakonski mož prve tožnice, z darilno pogodbo razpolagal s stvarjo iz skupnega premoženja brez privolitve prve tožnice. Vrednost spornega predmeta je označila z 1,100.000 SIT.

7. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Nenavedba vrednosti spornega predmeta v rednem postopku je enaka vrednosti, ki ne dosega revizijskega praga (4.172,92 EUR, prej 1,000.000 SIT; drugi odstavek 367. člena ZPP). Po ustaljeni sodni praksi revizija v takšnem primeru ni dovoljena.

8. Tožnika sta formalna in navadna sospornika, ki z eno tožbo uveljavljata zahtevka, ki temeljita na istovrstni dejanski in pravni podlagi (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). Vrednost spornega predmeta se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Če ni navedena vrednost za vsak zahtevek posebej, je položaj enak, kot če vrednost sploh ni navedena.

9. Ker je tožeča stranka navedla nediferencirano vrednost spornega predmeta, je moralo sodišče nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP).