Jedro

Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR.

V teoriji in v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugotovitveni zahtevek, da je prodajna pogodba, sklenjena med prvim tožencem (prodajalcem) in drugo toženko ter tretjim tožencem (kupcema) za nakup stanovanjske enote na G. 16, L., nična. Posledično je zavrnilo tudi predlagane vpise v zemljiško knjigo ter vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja pred 21. 6. 2006. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo drugostopenjskega sodišča vlaga tožnica pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Kljub navedbam sodišča druge stopnje sodi, da je glede vprašanja, ali zahtevek po ničnosti dejansko ne vsebuje zahtevka po razveljavitvi kot blažje oblike sankcioniranja napak pri sklenitvi pogodbe, umestno k izjasnitvi pozvati tudi Vrhovno sodišče. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške revizije.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev, saj meni, da sta sodišči prve in druge stopnje materialno pravo pravilno uporabili. Stroškov odgovora ne priglaša. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen(1). Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V skladu z navedeno določbo zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Za skupno gospodarjenje in razpolaganje gre tako tedaj, ko zakonca nastopata skupaj, kakor tudi tedaj, ko navzven nastopa le eden od njiju, vendar s soglasjem in ob upoštevanju koristi drugega. Varnost pravnega prometa je narekovala ureditev, ki pod določenimi pogoji dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo, pa čeprav sodi v skupno premoženje, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal (pri čemer kupčeve nedobrovernosti in tega, ali je stanovanje skupno premoženje v konkretnem primeru sodišče ni ugotavljalo). Tožničine (pravočasne) trditve tekom postopka pa ne dajejo podlage za zaključek, ki bi lahko vodil v presojo o ničnosti pogodbe zaradi nemoralnosti ravnanja pogodbenih strank in nedopustnosti nagiba zanj (40. člen Obligacijskega zakonika).

7. Prav tako je v teoriji kot v sodni praksi že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je oblikovalna tožba močnejše pravno varstvo kot ugotovitvena tožba, saj se z njo pravno razmerje ustanavlja, preoblikuje ali ukinja, medtem ko se pri ugotovitveni tožbi ugotovi le obstoj ali neobstoj pravnega razmerja. Oblikovalna tožba je v razmerju do ugotovitvene tožbe nekaj drugega tudi glede subjektivnih mej učinkovanja sodbe, saj se navedeni učinek razteza na vse (erga omnes), medtem ko sodba, s katero se ugotavlja ničnost pogodbe (če ne gre za poseben primer širjenja subjektivnih mej učinkovanja te sodbe) učinkuje le med strankama (inter partes).(2)

8. Revizijsko sodišče je tožničino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 604/2007 z dne 23. 6. 2010. Op. št. (2): Glej Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem (Ur. l.: GV Založba 2005, prva knjiga, str. 35-36.