Jedro

Ker je revizijsko sodišče mnenja, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je začelo postopek za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem. To bi sicer narekovalo prekinitev postopka (156. člen URS). Vendar ima po 144. členu ZUstS morebitna razveljavitev protiustavnega zakona učinek za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati samo, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V tej procesni situaciji je zato mogoče zagotoviti dela zakona na odločitev v konkretni zadevi samo tako, da se zadeva vrne v fazo pred pravnomočnostjo. To pa je mogoče doseči le z razveljavitvijo izpodbijane sodbe.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za ukinitev preživnine le delno ugodilo in preživnino znižalo tako, da mora toženec od 1.11.2004 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 30.000 SIT do vsakega desetega dne v mesecu za tekoči mesec. Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. V razlogih je navedlo, da niso izpolnjeni pogoji za ukinitev preživninske obveznosti na podlagi novelirane določbe 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo - ZZZDR), ker je v konkretnem primeru treba dati prednost varstvu zaupanja toženca v pridobljene pravice pred uveljavitvijo načela socialne države napram njegovim staršem.

Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da v prehodnih določbah novele ZZZDR iz leta 2004 (Uradni list RS, št. 16/2004 - ZZZDR-C) ni nobene pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z ustvaritvijo materialnopravne norme. Pritožbeno sodišče bi moralo presoditi, ali si toženčevo zaupanje v trajnost obstoječega položaja zasluži prednost pred dejanskim povratnim delovanjem zakona. Upoštevalo je le razloge, ki govorijo v prid varstvu načela zaupanja v pravo, ni pa ugotovilo nobenega argumenta, zakaj dati prednost dejanski retroaktivnosti. Tako ni ugotovilo, da je izenačitev položaja staršev otrok z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju s starši zdravih otrok vrednota, ki je zakonodajalca vodila pri spremembi določb 132. člena ZZZDR. Prav tako ni upoštevalo, da bo toženec v privilegiranem položaju, saj bo imel kar dva naslova za pridobivanje finančnih sredstev za svoje potrebe - tožnika in državo. Do neenakosti bo prišlo tudi na strani staršev - ne samo z ozirom na tiste, ki imajo zdrave otroke, temveč tudi glede na preostale starše otrok z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju, ki so po ZZZDR-C izenačeni s starši zdravih otrok. Pritožbeno sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), saj pravne praznine, ki naj bi jo našlo v prehodnih določbah ZZZDR-C, ni utemeljilo. Revizija očita pritožbenemu sodišču tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja pri ugotavljanju posameznih stroškovnih postavk za kritje toženčevih potreb. Po mnenju revidenta sodišče ne bi smelo verjeti toženčevi zakoniti zastopnici (zlasti, ker toženčevih potreb ni utemeljila z računi).

Toženčeva zakonita zastopnica je odgovorila na revizijo, pri čemer opozarja na težave pri skrbi in preživljanju toženca. Kljub noveli ZZZDR (ZZZDR-C) se čuti še naprej dolžna skrbeti za toženca. Država s svojimi denarnimi sredstvi pripomore k preživljanju, kolikor zmore, vendar kljub temu ostaja vsa skrb za otroka na starših.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

V tej zadevi bi moralo sodišče uporabiti 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/2004), ki je ukinil preživninsko obveznost staršev do polnoletnih otrok z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju, ne da bi bila hkrati vzpostavljena enakovredna preživninska obveznost države. Ker je revizijsko sodišče mnenja, da je zakon v tem delu protiustaven, je začelo postopek za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem. To bi sicer narekovalo prekinitev postopka (156. člen Ustave Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 33/91-I in nasl.). Vendar ima po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl.) morebitna razveljavitev protiustavnega zakona učinek za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, samo, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V tej procesni situaciji je zato mogoče zagotoviti vpliv morebitne razveljavitve po mnenju revizijskega sodišča protiustavnega dela zakona na odločitev v konkretni zadevi samo tako, da se zadeva vrne v fazo pred pravnomočnostjo. To pa je mogoče doseči le z razveljavitvijo izpodbijane sodbe (in vrnitvijo zadeve pritožbenemu sodišču v novo sojenje).

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.).