Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja glede na izpodbijani sodbi teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik v tej pravdi uveljavlja odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP).

2. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in takšno sodbo potrdilo. Premoženjsko škodo, ki jo je uveljavljal, naj bi predstavljala izguba zaslužka. Ta del zahtevka je bil zavrnjen zato, ker tožnik zaposlitve ni izgubil zaradi izbrisa, marveč že pred tem. Bil je namreč obsojen za kazniva dejanja, ki jih je izvrševal že pred osamosvojitvijo, pa tudi kasneje. Zato mu je bil izrečen izgon tujca iz države. V zvezi s slednjim je uveljavljal tudi nepremoženjsko škodo. Tudi ta del zahtevka je bil zavrnjen. Najprej zato, ker izgon iz države ni bil posledica izbrisa, marveč kazenske obsodbe in dejstva, da tožnik za državljanstvo Republike Slovenije ni zaprosil. Zahtevek za nepremoženjsko škodo je bil zavrnjen tudi zato, ker je bila ta škodna oblika v pretežni meri zgolj pavšalno zatrjevana (kot avtomatična posledica izbrisa).

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije tožnik. Sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede vprašanja: - Ali je pravilen pristop sodišč prve in druge stopnje, ko ocenjuje, da izguba službe ni v vzročni zvezi z izbrisom in nedopustnim izgonom in s tem ni podan temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke, čeprav je tožnik zatrjeval, da zaradi izbrisa ni mogel dobiti službe v Republiki Sloveniji in je posledično tudi izgubil zaslužek, najmanj v času, ko je izgon potekel in do ponovne zaposlitve v Republiki Sloveniji; - Ali je pravilen pristop višjega in prvostopnega sodišča, ko ocenjujeta, da tožnik ni utrpel nepremoženjske škode in da ta ni bila dokazana in ali je višje sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo pritožbo, ne da bi upoštevalo, da predlagatelju izgon ne bi smel biti izrečen glede na določbe Konvencije o otrokovih pravicah; - Ali je višje sodišče storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja glede na izpodbijani sodbi teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).