Jedro

Tožena stranka je v izpodbijani prvostopenjski odločbi pravilno odločila, da tožnici preneha pravica do družinske pokojnine z dnem, ko je pridobila pravico do starševskega dodatka in status zavarovanke v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Odločba tožene stranke št. ... z dne 7. 7. 2005 se odpravi, odločba Območne enote ... tožene stranke št. ... z dne 18. 10. 2004 pa se v 3. odstavku izreka spremeni tako, da glasi: “Ta odločba učinkuje od 18. 10. 2004 dalje.” Tožbeni zahtevek v delu na priznanje pravice do družinske pokojnine za čas od 18. 10. 2004 do 5. 11. 2004 se zavrne.“ V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 7. 7. 2005 ter odločba prve stopnje št. ... z dne 18. 10. 2004 ter, da je tožnica tudi od 7. 11. 2003 do 5. 11. 2004 upravičena do družinske pokojnine.

Zoper sodbo se je pritožila tožnica in smiselno predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku za odpravo omenjenih odločb, s katerima je tožena stranka dokončno odločila, da ji s 7. 11. 2003 preneha pravica do družinske pokojnine ter se izplačevanje ustavi in da se izplačani zneski pokojnine po 7. 11. 2003 poračunajo, ugodi ter ji pravico do družinske pokojnine prizna tudi za sporno obdobje od 7. 11. 2003 do 5. 11. 2004. Navaja, da je po očetovi smrti leta 1996 pričela prejemati družinsko pokojnino, ki ji jo je tožena stranka izplačevala do septembra 2005. Dne 7. novembra 2003 je rodila hčerko, po nasvetu Centra za socialno delo v ... je zahtevala priznanje pravice do starševskega dodatka. Oktobra 2004 so jo pri toženi stranki obvestili, da je neupravičeno prejemala dve dajatvi ter, da bo morala znesek prejete družinske pokojnine za dobo enega leta vrniti. Stališče tožene stranke, da bi uživalec pokojnine moral vedeti, da je prejemanje starševskega dodatka razlog za prenehanje izplačevanja družinske pokojnine, se ji zdi nepravično. Preplačilo je posledica strokovne napake socialnih delavcev, ki je niso pravilno obvestili o njenih obveznostih. Opozarja na spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih iz leta 2006, ki omogoča upravičencem izbiro med pokojnino in starševskim dodatkom. Strokovno pravilno niso ravnali delavci tožene stranke, saj so šele po 10 mesecih ugotovili, da je bila zavarovana na dveh podlagah. Opisuje socialne razmere, ki ji onemogočajo, da bi dolžni znesek vrnila. Zaposlila se je šele z 10. 1. 2008. Bolj utemeljeno bi vračilo preplačil zahteval Center za socialno delo, saj je bila ves čas upravičena do prejemanja družinske pokojnine.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, ki ga v postopku presoje zakonitosti dokončnega upravnega akta pomenijo določbe o postopku uveljavljanja in varstva pravic pri toženi stranki (stališče zavzeto na primer v sodbah Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 170/2007 z dne 23. 8. 2007 in opr. št. Psp 577/2007 z dne 3. 4. 2008).

Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke št. ... z dne 25. 7. 1996 od 7. 3. 1996 dalje priznana pravica do družinske pokojnine. Iz listin v upravnem spisu tudi izhaja, da je Center za socialno delo ... z odločbo št. ... z dne 17. 12. 2003 tožnici priznal pravico do starševskega dodatka v času od 7. 11. 2003 do 5. 11. 2004. V obeh odločbah je bila tožnica opozorjena na obveznost sporočiti spremembe, ki vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine oz. prejemanja starševskega dodatka. Nemožnost uživanja dveh pravic istočasno izhaja iz ureditve v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1). Zavarovanje za starševstvo je obvezno, saj se po 1. odstavku 23. člena ZPIZ-1 obvezno zavaruje eden od staršev - upravičenec do starševskega dodatka po predpisih o starševstvu, ki skrbi za otroka v prvem letu njegovega življenja, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi, če je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in je otrok državljan Republike Slovenije, kar vse v obravnavanem primeru ni sporno. Po 2. odstavku 156. člena ZPIZ-1 je pogoj za pridobitev pravice prenehanje obveznega zavarovanja, razen za vajence in osebe iz 2. odstavka 34. člena navedenega zakona. S pridobitvijo statusa obvezne zavarovanke tožnica ni več upravičena do družinske pokojnine, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka je v izpodbijani prvostopenjski odločbi z dne 18. 10. 2004 tudi pravilno odločila, da pravica do družinske pokojnine tožnici preneha z dnem 7. 11. 2003, ko je pridobila pravico do starševskega dodatka in status zavarovanke v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Nezakonita pa je zaradi kršitve upravnega postopka, ki jo sodišče presoja kot nepravilno uporabo materialnega prava, odločitev v 3. odstavku prvostopenjske odločbe, da se izplačani zneski pokojnine po 7. 11. 2003 poračunajo. Toženec je z odločitvijo posegel v pridobljeno pravico za nazaj, za kar ni imel pravne podlage. Odločba o priznanju pravice do družinske pokojnine z dne 25. 7. 1996 je pravnomočna. Razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa pa je mogoče izjemoma odpraviti, razveljaviti ali spremeniti oz. kakor koli poseči vanje, le v primerih in po postopku določenem z zakonom. Za takšne primere zakon predvideva izredna pravna sredstva ter tudi določa posebne pogoje, pod katerimi se ta sredstva lahko uporabijo. V takšnem posebnem postopku je posebej določen tudi učinek, torej od kdaj pravice na podlagi določenega pravnega sredstva gredo oz. prenehajo. V pravnomočno odločbo se lahko poseže z odpravo, spremembo ali razveljavitvijo, s tem v zvezi pa so tudi učinki pravnih sredstev različni. Določbe o izrednih pravnih sredstvih vsebuje Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami - ZUP), na uporabo katerega napotuje tudi ZPIZ-1 v 1. odstavku 12. člena in v 249. členu. V ZPIZ-1 je v 263. členu urejen učinek obnove postopka, po katerem odločba, izdana na podlagi tega izrednega pravnega sredstva, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi oz. od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.

V obravnavanem primeru v postopku za izdajo prvostopenjske in drugostopenjske odločbe tožena stranka ni uporabila izrednih pravnih sredstev, temveč je v rednem postopku odločila, da odločbi učinkujeta za nazaj, vse od dne, ko skladno z ZPIZ-1 tožnica ni več imela pravice do družinske pokojnine. Po prepričanju sodišča druge stopnje ni mogoče z odločbo, izdano v rednem postopku, poseči v pravnomočno odločbo z dne 25. 7. 1996, ker lahko takšna odločba učinkuje le za naprej, torej od izdaje prvostopne odločbe dalje, ne pa za nazaj. Takšno stališče je sodišče druge stopnje zavzelo že v drugih zadevah, npr. opr. št. Psp 519/2006 z dne 12. 4. 2007 in Psp 867/2006 z dne 7. 6. 2007. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo in na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka.

Ob izdaji odločbe po uradi dolžnosti je tožena stranka pravilno upoštevala dejansko stanje na dan izdaje. Ker je bila tožnica tedaj obvezno zavarovana in ker pritožba ter revizija ne zadržita izvršitve odločbe, kot je skladno s 1. odstavkom 262. člena ZPIZ-1 tožena stranka odločila, je pritožba glede poračuna izplačanih zneskov pokojnine po 18. 10. 2004 oz. da se ji družinska pokojnina izplačuje in prejete zneske obdrži tudi za čas od 18. 10. 2004 do 5. 11. 2004, neutemeljena. V tem delu je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo.

Odločitev o nedopustnosti posega v pravnomočna razmerja brez uporabe izrednih pravnih sredstev ne pomeni, da morebitno protipravno ravnanje, kot npr. krivdna opustitev obvestil, ne more biti podlaga za morebitne drugačne zahtevke za povračilo neupravičeno prejetih zneskov družinske pokojnine.