Jedro

56. člen ZDLov-1 predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljalca. Oškodovanec - tožnica, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno pooblaščencu upravljalca (prvi odstavek 56. člena ZDLov-1). Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v 8 dneh po pisni prijavi škode, na podlagi ogleda, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljalsko območje imenuje minister za dobo 5 let (drugi odstavek 56. člena ZDLov-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke z dne 14. 2. 2022 zavrglo (I. točka izreka) in v II. točki izreka tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) naložilo plačilo stroškov tožene stranke (v nadaljevanju toženke) v znesku 15,00 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica. V pravočasni pritožbi navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju s vsebino listin, saj se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je tožnica zamudila 8 dnevni rok iz drugega odstavka 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1). S tem pa je bila tožnici odvzeta pravica do izjave pred sodiščem, ker je sodišče tožbo zavrglo brez njenega zaslišanja in je bila storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V zimskih mesecih leta 2020 so jelenjad in divji prašiči poškodovali površine, posejane s piro in ržjo, kar se je dogajalo sukcesivno iz dneva v dan, zato tožnica ni bila dolžna vsakokrat po treh dneh, ko opazi škodo, slednjo prijaviti Zavodu za gozdove kot upravljalcu lovišč s posebnim namenom. Prvi ogled je bil opravljen brez prisotnosti tožnice, saj je pooblaščenec LPN A. slednje sam zapisal v poročilo, ki ga je toženki poslal dne 29. 4. 2020. Iz slednjega izhaja, da je bil 21. 2. 2020 opravljen ogled na kraju samem brez prisotnosti tožnice zaradi zdravstvenih razlogov. Šele po telefonskem razgovoru nekaj dni po ogledu je bila tožnica seznanjena z ocenjeno škodo in je takoj dne 1. 3. 2020 posredovala komisiji prijavo škode o divjadi za piro in rž, torej znotraj 8 dnevnega roka, saj rok še ni začel teči, ker ji zapisnik ni bil predložen. V marcu 2020 so začeli veljati ukrepi COVID, zato drugostopenjska komisija cenitve škode ni mogla opraviti, vendar je tožnica zaprosila za odgovor kdaj bo opravljena cenitev in ministrstvo je odgovorilo, da dne 12. 6. 2020 in je bilo tudi predlagano, da se končna ocena opravi pred žetvijo in v kolikor se tožnica s takrat ugotovljeno ceno ne bo strinjala, se bo ponovno obrnila na komisijo. To pomeni, da je tožnica pridobila pravico do sodnega varstva po 15 dneh po vložitvi prijave komisiji, to je dne 1. 3. 2020, rok za vložitev tožbe pa je tožnici začel teči februarja 2020 in se je triletni rok iztekel šele januarja 2023. Druga prijava škode je bila opravljena 19. 7. 2020, ogled se je vršil 20. 7. 2020, vendar se ni končal, saj pooblaščenec ni hotel opraviti ogleda druge kulture poškodovane rži in je izjavil, da bo sigurno pritožba na drugostopenjski organ, zapisnika pa ni izročil možu tožnice, ki je bil prisoten pri ogledu skupaj s sinom. To izhaja iz kronološkega zapisa, potem ko je tožnica 29. 7. 2020 prijavila škodo od lova in divjadi komisiji. Tako je ugotoviti, da tožnica ni zamudila 8 dnevnega roka od prejema zapisnika, kar pa bi sodišče lahko ugotovilo ob zaslišanju strank in predlaganih prič.

3.V odgovoru na pritožbo toženka prereka navedbe tožnice in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP). Pri tem sodišče uradoma upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka ni ugotovilo, sodišče prve stopnje pa je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

6.56. člen ZDLov-1 predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljalca. Oškodovanec - tožnica, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno pooblaščencu upravljalca (prvi odstavek 56. člena ZDLov-1). Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v 8 dneh po pisni prijavi škode, na podlagi ogleda, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljalsko območje imenuje minister za dobo 5 let (drugi odstavek 56. člena ZDLov-1). Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v 15 dneh od prijave, poskušata oškodovanec in upravljalec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo je potrebno vložiti v 3 letih od dneva, ko je škoda nastala, sodišče pa tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave, v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena ZDLov-1.

7.Nesporno je, da je upravljalec pisno prijavo škode, ki jo je podala tožnica dne 14. 2. 2020 in 19. 7. 2020 glede škodnih dogodkov iz januarja in februarja 2020 obravnaval 20. 7. 2020 in o slednjem sestavil Zapisnik o oceni škode o divjadi in sporazum o odškodnini (priloga A6), ki jo je predložila sodišču tožnica skupaj s tožbo.

8.Iz zapisnika izhaja, da se tožnica z višino škode, ki je ocenjena na 557,40 EUR, za škodo na piri in rži (škoda pa je bila lovski družini prijavljena 14. 2. in 19. 7. 2020) ni strinjala, zato je prijavila škodo od lovne divjadi Komisiji (priloga A7) dne 29. 7. 2020.

9.Tožnica je v tožbi sama navedla, da je po ogledu in opravljenem zapisniku o oceni škode o divjadi in sporazumu odškodnine z dne 20. 7. 2020, pooblaščeni cenilec toženke tožnici priznal škodo v višini 557,40 EUR, s čimer se tožnica ni strinjala, zato je 29. 7. 2020 podala prijavo škode komisiji, ki pa o škodi ni odločala, zato je potrebna tožba.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je upravljalec škodni dogodek tožnice obravnaval 20. 7. 2020 in zabeležil, da se z višino odškodnine tožnica ne strinja, tožnica pa je prijavo škode komisiji poslala prepozno (dne 29. 7. 2020), saj ni upoštevala osem dnevnega roka iz drugega odstavka 56. člena ZDLov-1.

11.ZDLov-1 v petem odstavku 56. člena določa, da sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave, v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Glede na podatke spisa tako ni dvoma, da tožnica ni upoštevala drugega odstavka 56. člena ZDLov-1, zato sodišče prve stopnje pravilno ni zasliševalo prič in strank o tem dogodku, saj iz priložene listinske dokumentacije in trditev tožnice v tožbi nedvomno izhaja redosled dogodkov, ki so dali sodišču prve stopnje zadostno podlago, da je tožbo zavrglo.

12.Tožnica šele v pritožbi zatrjuje in prilaga kronološki zapis prijave škodnega dogodka, pri čemer navaja, da je 29. 7. 2020, potem ko je prijavila škodo od lovne divjadi komisiji, slednjo zaprosila za zapisnik in ga prejela 31. 7. 2020.

13.Trditve tožnice predstavljajo pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), tožnica pa ni pojasnila, zakaj teh trditev in dokazov ni priložila že v tožbi. Nenazadnje je na neizpolnjevanje pogojev iz prvega in drugega odstavka 56. člena ZDLov-1 opozorila toženka v odgovoru na tožbo ter predlagala zavrženje tožbe, tožnica pa v prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 5. 2022 teh trditev toženke ni prerekala.

14.Glede na obrazloženo, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, v skladu s 274. členom ZPP in je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako toženka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (154. in 155. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

Zveza:

Zakon o divjadi in lovstvu (2004) - ZDLov-1 - člen 56, 56/1, 56/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 337

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.