Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga je vsebinsko prazna in le navidezna; ker sodišče prve stopnje ni navedlo razloga, zakaj zaslišanje priče ne bi vplivalo na ugotovitev, kdo je bil voznik motornega vozila, razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbah v resnici ni.
Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče se ne smejo sprevreči v vnaprejšnjo dokazno oceno. Za takšno dokazno oceno bi šlo, če bi sodišče priči vnaprej, ne da bi jo zaslišalo, odreklo verodostojnost in na tej podlagi utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga.
I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
Oris zadeve in dosedanji potek postopka
1. Tožnica zoper toženki uveljavlja terjatev, ki jo je imela do pravnega prednika toženk - zapustnika A. A. Terjatev izvira iz pravice do povrnitve zneska odškodnine, ki ga je morala plačati oškodovancem za škodo, ki jo je povzročil A. A. kot odgovorna oseba (6. točka tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu; v nadaljevanju ZOZP). Ta bi naj z motornim vozilom namenoma zapeljal v vhodna vrata igralnice ... in jih poškodoval, nato pa pobegnil s kraja nesreče.
2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženk zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Toženki sta zoper odločbo sodišča druge stopnje predlagali dopustitev revizije.
Dopuščeno revizijsko vprašanje
4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 128/2024 z dne 17. 7. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče s tem, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu za zaslišanje priče B. B., kršilo pravico tožene stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava).
Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje
5. Sodišči sta zaključek, da je bil povzročitelj, ki je z motornim vozilom zapeljal v vhodna vrata igralnice in jih poškodoval, prav A. A., oprli na uradne zaznamke policije o zbranih obvestilih in videoposnetke nadzorne kamere, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je avtomobil vozila oseba, ki po opisu ustreza A. A..
6. Štiri priče so na glavni obravnavi spremenile izjave, povzete v uradnih zaznamkih, in smiselno izpovedale, da voznik motornega vozila ni bil A. A.. Sodišči sta presodili, da je izpovedba prve toženke neverodostojna, pogojena z interesom za izid postopka. Ko so policisti zbirali obvestila, ta namreč še ni vedela, da bo tožnica uveljavljala regresni zahtevek. Tudi druge priče so izpovedovale v bistvenem drugače, kot so povedale policistom, zato so njihove izpovedbe neprepričljive.
7. Čeprav je bil B. B. po navedbah toženk prisoten na kraju dogodka, je sodišče prve stopnje dokazni predlog, naj se zasliši, zavrnilo, ker že drugi izvedeni dokazi zadoščajo za sprejem odločitve, ki je zaslišanje predlagane priče ne bi moglo spremeniti. B. B. je sicer vabilo na tri naroke za glavno obravnavo, a ni na nobenega pristopil (od tega le enkrat opravičeno).
Revizijske navedbe
8. Priča B. B. je bil na kraju, ko je prišlo do škodnega dogodka, zato bi lahko izpovedal, da ni vozil A. A. V tem primeru bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti. Če mu sodišče ne bi verjelo, pa bi moralo pojasniti razloge za to. Sodišče si je na podlagi uradnih zaznamkov očitno že vnaprej ustvarilo prepričanje, da bo priča izpovedovala neresnično; kar so izpovedale zaslišane priče in bi povedala predlagana priče, ga od tega prepričanja ne bi odvrnilo. Sodišče zavrnitve dokaznega predloga po zaslišanju priče B. B. ni ustrezno obrazložilo.
9. Tožnica na revizijo ni odgovorila.
O utemeljenosti revizije
10. Revizija je utemeljena.
Izhodiščno o pravici stranke do izvedbe dokaza
11. Vrhovno sodišče se je v dosedanji sodni praksi že večkrat opredelilo do pravice stranke do izvedbe predlaganih dokazov, ki je element pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave: sodišče mora dokazne predloge strank pretehtati in predlagane dokaze praviloma izvesti. Pravica stranke do izvedbe dokaza pa ni neomejena. Sodišče lahko dokazni predlog zavrne, če tako določa zakon ali če ima za to druge sprejemljive (ustavno dopustne) razloge. Ti so podani v primeru, če je predlagani dokaz pridobljen na nedovoljen način; če se nanaša na dejstvo, ki ni pravno odločilno; če na prvi pogled ni sposoben dokazati dokazne teme (neprimeren dokaz); ali tudi če bi potrdil trditev stranke, ne bi privedel do za zanjo ugodne odločitve (nepotreben dokaz).
12. Sodišče mora zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti. Ta obrazložitev ne sme biti vsebinsko prazna. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga ogroža tudi pravico do pritožbe.
Presoja okoliščin konkretnega primera
13. Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče B. B. utemeljilo z argumentom, ki mu je sledilo tudi sodišče druge stopnje, da zaslišanje te priče ne bi vplivalo na odločitev, do katere je prišlo na podlagi izvedbe drugih dokazov. Takšna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga je vsebinsko prazna in le navidezna; ker sodišče prve stopnje ni navedlo razloga, zakaj zaslišanje priče ne bi vplivalo na ugotovitev, da je bil voznik motornega vozila A. A., razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbah v resnici ni.
14. Toženki želita z izvedbo predlaganega dokaza dokazati, da njun prednik ni vozil avtomobila in s tem povzročil škode, kar je nasprotno od tistega, kar je zatrjevala tožnica in je po presoji sodišča tudi dokazala. Upoštevaje dejanske okoliščine primera, takšen preobrat ni povsem izključen.
15. Če ni ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev izvedbe dokaza, mora sodišče dokaz izvesti. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče se ne smejo sprevreči v vnaprejšnjo dokazno oceno. Za takšno dokazno oceno bi šlo, če bi sodišče priči vnaprej, ne da bi jo zaslišalo, odreklo verodostojnost in na tej podlagi utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga. O dokazni moči dokaza namreč lahko praviloma sklepa (8. člen ZPP) le sodnik, ki je v skladu z načelom neposrednosti (4. člen ZPP) s svojimi čutili zaznal naravo in vsebino dokaznih sredstev. Za presojo dokazne vrednosti izpovedi priče so govorica telesa in drugi neverbalni elementi (npr. ton in barva glasu) pogosto pomembnejši od izrečenih besed. Končni sklep, zakaj sodišče šteje nekatere dokaze za verodostojne, drugih pa ne, je zato mogoč le, če sodišče nasprotujoče si dokaze izvede; šele nato jih lahko (analitično-sintetično) dokazno oceni.
Odgovor na revizijsko vprašanje in odločitev o reviziji
16. Ker sodišči nista ustrezno utemeljili zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem priče B. B., glede na dokazno tezo toženk pa tudi ni ustavno sprejemljivih razlogov za njeno zavrnitev, sta toženkama kršili pravico do izvedbe dokaza iz 22. člena Ustave, kar pomeni tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).
O stroških revizijskega postopka
17. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v nov postopek, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
Sestava senata in glasovanje
18. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
Op. št. (1): Sodišče druge stopnje je štelo, da je sodišče prve stopnje ustrezno utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju navedene priče.
Op. št. (2): Po določbi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, zato ni povzemalo očitkov, ki se ne nanašajo na dopuščeno vprašanje.
Op. št. (3): Npr. VSRS sodba II Ips 267/2018 z dne 5. 9. 2019.
Op. št. (4): Npr. če gre za nesubstanciran ali prepozen dokazni predlog, neizpodbojno domnevo ali če je sodišče vezano na ugotovitve iz druge (kazenske) sodbe.
Op. št. (5): Glej na primer USRS odločba Up 391/02 z dne 29. 1. 2004, tč. 4, in Up 371/19 z dne 18. 6. 2020, tč. 12.
Op. št. (6): Izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, je dopustna le, če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine, in ima poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava. Glej USRS odločba Up 472/02 z dne 7. 10. 2004.
Op. št. (7): VSRS sodba II Ips 267/2018 z dne 5. 9. 2019. tč. 15, glej tudi VSRS sklep X Ips 407/2016 z dne 3. 3. 2016, tč. 18.
Op. št. (8): USRS odločba Up 1266/05 z dne 7. 6. 2007, tč. 8.
Op. št. (9): VSRS sklep II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005.
Op. št. (10): VSRS sklep II Ips 329/2017 z dne 22. 02. 2018.
Op. št. (11): Oseba, ki je bila prepoznana kot pokojni A. A., je, kot je razvidno iz videoposnetka nadzorne kamere, vstopila v vozilo, ni pa mogoče razbrati, kdo je vozil avto, ki je zapeljal v vrtljiva vhodna vrata igralnice (21. tč. sodbe sodišča prve stopnje).