Jedro

Tožena stranka zaradi manjše prodaje navijaških artiklov v prodajalni ni ravnala nedopustno, to je v nasprotju s pogodbeno obveznostjo, ki je bila le v njenem prizadevanju po čim večji prodaji, zato terjatev iz naslova povrnitve škode ne obstoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 30030/2011 z dne 10. 3. 2011 in tožbeni zahtevek za plačilo glavnice v višini 52.320,00 EUR s pripadki zavrnilo. Tožnici je naložilo, da je dolžna tožencu povrniti njegove stroške pravdnega postopka v višini 2.838,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku po temelju ugodi, glede odločitve o višini odškodnine pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kot bistveno navaja, da se je tožnica zavezala tožencu dobavljati opremo v pogodbeno določeni vrednosti in je te svoje obveznosti v celoti izpolnila. Tožena stranka pa se je zavezala, da bo letno prodala 2.500 artiklov blagovne znamke K., česar ni realizirala. S tem je kršila splošno zakonsko določilo in dogovorjeno pravo med strankama ter ravnala protipravno. Sodišče je zmotno razlagalo pogodbeno določilo, ko je štelo, da bi bil toženec odgovoren le, če ne bi omogočil prodaje športnih artiklov v trgovini. Med opustitvijo toženca in nastalo škodo obstoji vzročna zveza, saj je bil prihodek zaradi neprodaje artiklov manjši. Ko je sodišče ugotavljalo upad kupne moči prebivalstva, se je ukvarjalo s krivdo in ne z vprašanjem vzročne zveze. Pritožba poudarja, da se toženec tekom pogodbenega razmerja na spremenjene okoliščine ni skliceval in ni predlagal tožnici spremembe pogodbenih določil. Bistveni upad kupne moči prebivalstva med letom 2008 in 2010 ni splošno znano dejstvo, ampak le splošno znana trditev. Po podatkih statističnega urada je bila kupna moč v letu 2008 91 % evropskega povprečja, v letu 2010 pa 83 %. Z obrazložitvijo sodišča, ki se je sklicevalo na upad kupne moči prebivalstva, je bila onemogočena tožnici pravica do izjave in gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Vloga toženca v pogodbenem razmerju je bila večja, kot jo je prikazoval za potrebe pravde. Priča B. S. je izpovedala, da je v teku pogajanj pred sklenitvijo pogodbe tožnica želela prevzeti vodenje trgovine, pa je toženec to odklonil. Priča S. Š. pa je navedel, da je izpolnitveni pomočnik toženke, družba N., d.o.o., s tožencem delila dobiček, ko je bila prodaja artiklov dobra. Dejstvo, da je toženec registriran kot društvo, ne izključuje njegove odgovornosti skrbnega gospodarstvenika ali trgovca. V lasti je imel trgovino za prodajo navijaških artiklov, bil je udeležen pri dobičku od prodaje in imel vpogled v poslovanje izpolnitvenega pomočnika. Za prodajo obstajajo marketinški prijemi, ki nas vsak dan prepričujejo v nakup tistega, česar ne potrebujemo. Šele če bi toženec trdil, da se je tega poslužil, bi lahko dokazoval, da ni odgovoren za tako velik upad prodaje.

3. Na pritožbo je odgovoril toženec in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica primarno svoj zahtevek gradi na terjatvi iz naslova pogodbene kazni zaradi kršitve alineje (c) 5. točke seznama B Pogodbe o sodelovanju, sklenjene med strankama 15. 3. 2007 (v nadaljevanju Pogodba), kar je tudi navedla na verodostojni listini (račun, priloga B1), ki je bila podlaga predlogu za izvršbo. Po določilu 247. člena Obligacijskega zakonika (OZ) mora biti pogodbena kazen za kršitev pogodbene obveznosti izrecno dogovorjena. Iz predložene pogodbe izhaja, da sta stranki plačilo pogodbene kazni dogovorili v 4. členu, vendar le za kršitev prvih treh alinej prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na obveznost nošenja sponzorske opreme moštva toženca in prepoved nošenja športnih oblačil konkurenčnih blagovnih znamk. Za ostalo neizpolnitev pogodbene obveznosti (tudi glede kršitev v prilogi B seznama) pogodbena kazen ni bila dogovorjena ter tožnica terjatve iz tega naslova zoper toženca nima.

6. Podrejeno tožnica od toženca uveljavlja plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Pogodba o sodelovanju, sklenjena med strankama in družbo N., d.o.o., je po vsebini sponzorska pogodba. Gre namreč za poslovni dogovor, s katerim se je tožnica zavezala, da bo vsako leto trajanja pogodbe zagotovila izdelke določene blagovne znamke (K.) v dogovorjeni vrednosti kot podporo tožencu, z namenom povezati podobo te znamke in njenega imena z moštvom toženca in promoviranja te povezave, za zagotovitev obojestranskih koristi. Tako pogodba določa kot obveznosti toženca predvsem zavezo k izključni uporabi opreme sponzorja, njegovega imena, sponzor pa ima izključno možnost trženja in oglaševanja, pravico uporabe imen, podpisov, fotografij, izjav moštev za potrebe nadaljnje promocije in prodaje opreme tržene blagovne znamke. Pogodba je bila sklenjena za dobo štirih let, do 30. 6. 2011. Poleg osnovnega teksta pogodba vsebuje tudi tri priloge,in sicer seznam A, na katerem je navedena športna oprema, na katero se pogodba nanaša, seznam B, kjer so navedene obveznosti toženca glede storitev in oglaševanja imena na uradnih tekmovanjih moštev, ter seznam C z dogovorjenim logotipom toženca. Na seznamu B je pred oznako "5". Drugo "v tretji alineji določeno tudi, da je dogovorjena prodaja artiklov za navijače v klubski prodajalni v organizaciji toženca. Sledi stavek "R. se obveže na leto prodati 2.500 artiklov proizvajalca K./Ka.". Pritožbeno sodišče glede na umeščenost tega stavka v samo pogodbo in naravo slednje v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz 28. točke sodbe, da bi o kršitvi pogodbene obveznosti toženca lahko govorili zgolj, če ta ne bi omogočil prodaje športnih rekvizitov tožnice v klubski prodajalni. Seznam B se namreč v osnovnih določilih pogodbe omenja le v zadnji alineji četrtega člena, s katero se toženec zavezuje, da bo Ka. oziroma blagovni znamki K. nudil storitve in možnost oglaševanja v skladu s tem seznamom na vseh uradnih tekmovanjih moštev. Očitno torej je, da se je v času uradnih tekmovanj toženec zavezal k prodaji izdelkov blagovne znamke K. in k prizadevanju, da bo slednje prodal v določenem okvirnem obsegu. Zgolj kršitev pogodbe v tej smeri, torej da tega prizadevanja ne bi bilo (česar pa dokazni postopek ni pokazal), bi lahko predstavljala podlago za pogodbeno odškodninsko odgovornost zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti. Pritožbene navedbe, ki skušajo omenjeni stavek izolirano, izven celotne vsebine pogodbe, prikazati kot zavezo k rezultatu, zato niso utemeljene. Ker toženka zgolj zaradi manjše prodaje navijaških artiklov v prodajalni ni ravnala nedopustno v nasprotju s pogodbeno obveznostjo, tožničina terjatev tudi iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti ne obstoji.

7. Ker tožbeni zahtevek tožnice glede na navedeno ni utemeljen, je pritožbeno sodišče(ne da bi se opredeljevalo do pravno neodločilnih pritožbenih navedb), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.