Jedro

Okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP se ne nanašajo na primer, ko se je kazenski postopek zoper tožnika končal s pravnomočno oprostilno sodbo.

Namen negativnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP je preprečiti, da bi do umika predloga za pregon prišlo zaradi sporazuma med oškodovancem in nekdanjim obdolžencem v škodo države, od katere ima obdolženec pravico zahtevati povrnitev škode v primeru neupravičenega odvzema prostosti.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba toženke zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je zahtevek po temelju v celoti utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek in odločilo o stroških postopka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 205/2011 dopustilo glede materialnopravne uporabe določbe tretjega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v povezavi s 1. točko prvega odstavka 538. člena ZKP. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je tožnik zoper drugostopenjsko sodbo vložil pravočasno revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da že jezikovna razlaga 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP privede do zaključka, da se le-ta nanaša na primer, ko je izrečena zavrnilna sodba in ne oprostilna sodba, kot je bilo v obravnavani zadevi. Uporabiti jo je mogoče, ko je izveden nov postopek, ki pa ga v obravnavanem primeru ni bilo, saj je višje sodišče sámo spremenilo obsodilno sodbo v oprostilno. Po navedeni določbi je pomembna tudi okoliščina o obstoju sporazuma z obdolžencem glede odstopa od pregona ali umika predloga, česar sodišče druge stopnje ni ugotavljalo. Nadalje meni, da se določba nanaša le na odstop od pregona za kaznivo dejanje, ki je bilo dejansko zaobseženo v obtožbi (t. j. kaznivo dejanje nasilništva), ne pa za drugo kaznivo dejanje (t. j. kaznivo dejanje grdega ravnanja ali ogrožanja varnosti). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da vzpostavi prvostopenjsko sodbo, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz neizpodbojnih dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnik v priporu prebil 200 dni, in da je bil v postopku, v katerem je bil odrejen pripor, s prvostopenjsko sodbo z dne 13. 8. 2008 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nasilništva. Višje sodišče v Ljubljani pa je tožnika s sodbo z dne 28. 1. 2009 oprostilo obtožbe. Razlog za oprostitev je bila sprememba zakonodaje, saj je 1. 11. 2008 začel veljati nov Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1), ki je za kaznivo dejanje nasilništva določil novo prepovedano posledico, in sicer podrejen položaj oškodovanca, v katerega ga je spravil storilec. Ker tožnikovo izvršitveno dejanje ni vsebovalo vseh znakov kaznivega dejanja nasilništva, ga je višje sodišče oprostilo obtožbe. Tožnik pa je izpolnjeval vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki se preganja na predlog, vendar sta oškodovanca predlog za pregon umaknila.

7. Materialnopravne določbe o povrnitvi škode osebam, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost, vsebuje ZKP v XXXII. poglavju. Po določbi 1. točke prvega odstavka 542. člena ZKP ima (med drugim) pravico do povrnitve škode tudi: kdor je bil v priporu, ni pa bil uveden zoper njega kazenski postopek ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena, ali pa je bil postopek ustavljen, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe, ali je bila obtožba zavrnjena. Vendar zakon izključuje pravico do odškodnine, (1) če je do odvzema prostosti prišlo zaradi nedovoljenega ravnanja obdolženca, (2) pa tudi v primeru iz 1. točke prvega odstavka 542. člena ZKP (t. j. ko bi sicer imel pravico do povrnitve škode), če so bile podane okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP (primerjaj tretji odstavek 542. člena ZKP). Okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP pa so podane, če je bil postopek ustavljen ali sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, izrečena zaradi tega, ker je v novem postopku oškodovanec kot tožilec oziroma zasebni tožilec odstopil od pregona ali ker je oškodovanec umaknil predlog, do odstopa oziroma umika pa je prišlo po sporazumu z obdolžencem. Upoštevajoč navedeno materialnopravno podlago se je strinjati z revizijsko tezo, da se okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP ne nanašajo na primer, kot je tu obravnavani, ko se je kazenski postopek zoper tožnika končal s pravnomočno oprostilno sodbo (ne glede na razlog, zakaj je bila izdana oprostilna sodba). Namen negativnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP je namreč preprečiti, da bi do umika predloga za pregon prišlo zaradi sporazuma med oškodovancem in nekdanjim obdolžencem v škodo države, od katere ima obdolženec pravico zahtevati povrnitev škode v primeru neupravičenega odvzema prostosti. Takšne okoliščine pa v obravnavani zadevi niso izkazane.

8. Ker torej negativni pogoj iz tretjega odstavka 542. člena ZKP v povezavi s 1. točko prvega odstavka 538. člena ZKP v obravnavani zadevi ni podan, je tožnikov tožbeni zahtevek po temelju utemeljen, kot je materialnopravno pravilno zaključilo že prvostopenjsko sodišče. Revizijsko sodišče je zato sodbo pritožbenega sodišča ustrezno spremenilo (prvi odstavek 380. člena ZPP) in vzpostavilo prvostopenjsko sodbo.