Jedro

Predvsem za razvoj prava prek sodne prakse bi bila lahko pomembna odločitev Vrhovnega sodišča, ali je ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah v televizijskem prispevku oznaka klošar, za katero tožnik meni, da se nanaša nanj, lahko pomenila protipraven poseg v njegovo čast.

Obrazložitev

Revizija se dopusti v delu glede pravnega vprašanja, ali gre pri TV prispevku, kjer tožnik meni, da se nanj nanaša oznaka „klošar“, za protipraven poseg v njegovo čast, če je ugotovljeno, da tožnik v prispevku ni bil niti prikazan niti prepoznaven in da v poročanju ni bilo zaznati namena zaničevanja ter glede vprašanja, ali sta sodišči ustrezno obrazložili presojo o obstoju škode in vzročne zveze.

V ostalem se predlog zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvega toženca zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 20.864,63 EUR, z vmesno sodbo pa je ugotovilo, da je drugi toženec A. d. o. o. v celoti odgovoren za nepremoženjsko škodo (duševne bolečine), ki jih je tožnik utrpel zaradi televizijskega prispevka o 12-metrski barki, ki so jo v S. močni sunki burje odtrgali s sidrišča in vrgli na skalo, in o klošarjih, ki sta našla zatočišče na barki, kar je bilo objavljeno v informativni oddaji ... na programu A. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in pritožbo drugega toženca ter potrdilo sodbo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je drugi toženec A. d. o. o. vložil predlog za dopustitev revizije. V predlogu navaja, da je od Vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Sporna pravna vprašanja so pomembna pri nadaljnjem razvoju odškodninskega in medijskega prava ter za uresničevanje ustavne pravice svobode mediju do javnega obveščanja, ki jo izvaja drugi toženec. V predlogu drugi toženec opredeljuje štiri sporna pravna vprašanja ter pravila, ki so bila po njegovem mnenju kršena. Pri tem navaja, da je z izpodbijano sodbo sodišče napačno odgovorilo na pravno vprašanje, ali je drugi toženec kot izdajatelj TV programa pri poročanju v informativni oddaji z dodatkom, da sta na barki našla zatočišče klošarja, protipravno posegel v tožnikovo čast in naj bi bil zato odgovoren za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel zaradi tega TV prispevka. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v prispevku ni bil niti prikazan niti prepoznaven, pri poročanju ni bilo zaznati namena zaničevanja, ni bilo poseženo v dobro ime tožnika, ugotovljeno je bilo, da je tožnik na barki bival več, kot je običajno v našem okolju, sodišče pa je hkrati ocenilo, da zapisi drugih medijev niso predstavljali protipravnega posega v čast in dobro ime tožnika. Drugi toženec nadalje navaja, da sta sodišči napačno uporabili merila civilnega prava, s katerimi sodna praksa v vsakem primeru posebej presoja pravni standard razžalitve dobrega imena in časti oziroma uporabljenih meril nista ustrezno obrazložili ter se opredelili do ugovorov, da je imel drugi toženec resen namen in da je tožnik očitno s svojim načinom bivanja v javnosti vzbujal vtis klošarja. Kot tretje pravno vprašanje postavlja drugi toženec trditev, da sodbi druge in prve stopnje ne vsebujeta ustreznih oziroma prepričljivih razlogov o obstoju pravno priznane škode in vzročne zveze. Končno predlog zatrjuje, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb o neprepričljivosti in neverodostojnosti izpovedi tožnika, tako da je sodba v bistvenem delu neobrazložena, zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je tudi relevantno dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani glede v izreku tega sklepa navedenih pravnih vprašanj. Predvsem za razvoj prava preko sodne prakse bi bila lahko pomembna odločitev Vrhovnega sodišča, ali je ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah v televizijskem prispevku oznaka klošar, za katero tožnik meni, da se nanaša nanj, lahko pomenila protipraven poseg v njegovo čast. Prav tako Vrhovno sodišče pripisuje ustrezno pomembnost pravnemu vprašanju, ali sta nižji sodišči ustrezno obrazložili presojo o obstoju nadaljnjih elementov odškodninske obveznosti, to je obstoja pravno priznane škode ter vzročne zveze med spornim televizijskim prispevkom in zatrjevano škodo. V skladu s tretjim odstavkom 367.c člena ZPP je Vrhovno sodišče v tem obsegu dopustilo revizijo. Glede ostalih pravnih vprašanj, ki jih še vsebuje toženčev predlog, pa je Vrhovno sodišče presodilo, da ne izpolnjujejo pogojev iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije in je torej v preostalem delu predlog zavrnilo.