Jedro

V obravnavani zadevi je iz revizije razvidno, da jo je vložil in podpisal sam revident. Iz priloženega pooblastila izhaja, da ga odvetnik zastopa pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, kar pa ne zadošča zahtevi iz drugega odstavka 95. člena ZPP, ki določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) sama vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 4. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367. č člena ZPP pa mora stranka, ki sama vloži revizijo oziroma njen zakoniti zastopnik, najkasneje ob vložitvi revizije izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Če namreč reviziji ni priloženo potrdilo, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. 5. Po 83. členu ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljajo določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 86. člena ZPP in tudi 367. č člen ZPP. V upravnem sporu mora tako (tudi) stranka, ki sama vloži revizijo, reviziji priložiti dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

6. Četrti odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki te pravice nima. Ob tem gre pojasniti, da je postopek pred Vrhovnim sodiščem formaliziran. V tem postopku namreč sodelujejo pravni strokovnjaki (osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom), zato je formalna zahteva po predložitvi pooblastila oziroma izkaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu le posledica instituta obveznega zastopanja po strokovno usposobljenem pooblaščencu.

7. V obravnavani zadevi je iz revizije razvidno, da jo je vložil in podpisal sam revident. Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da je tožbi bilo priloženo pooblastilo (priloga A1), iz katerega izhaja, da revident pooblašča Bojana Jonovića, odvetnika iz Republike Srbije, vendar ta revizije ni podpisal (niti sopodpisal), niti ni na njej kako drugače označil, da kot odvetnik v zvezi z njo opravlja kakšno dejanje v postopku. Prav tako iz pooblastila izhaja, da ga odvetnik zastopa pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, kar pa ne zadošča zahtevi iz drugega odstavka 95. člena ZPP, ki določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo.

8. Ker je torej revident sam vložil revizijo in pri tem ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, taka revizija ni dovoljena.

9. Upoštevaje 383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP, ki izključuje uporabo določb 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev, Vrhovno sodišče revidenta ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

10. Kljub temu, da so zavrženje revizije narekovali že zgoraj pojasnjeni razlogi, Vrhovno sodišče še dodaja, da je revizija tudi prepozna. Stranke namreč lahko zoper pravnomočno sodbo vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 83. člena in 88. člen ZUS-1). V obravnavani zadevi je bila sodba Upravnega sodišča RS, zoper katero je bila vložena revizija, revidentu po pooblaščenki za sprejem pisanj vročena že 21. 9. 2016. Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je rok za vložitev revizije pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijane sodbe revidentu, to je 22. 9. 2016, in se je, ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP, iztekel 21. 10. 2016. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je revident na Upravno sodišče RS priporočeno po pošti revizijo vložil šele 14. 7. 2017, torej po izteku roka.