Jedro

Če predlagatelj ponudi pravno vprašanje, ki v zadevi ni bilo sporno, relevantno oziroma se dejanske podlage sodbe sploh ne tiče, potem je treba tak predlog po šestem odstavku 367.b člena ZPP zavreči.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta vsaka do ½ solastnika stanovanja v B., kjer sta skupaj živela. Tožnik se je nato izselil, sedaj pa zahteva, da mu toženka plača uporabnino.

2. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz sodbe pritožbenega sodišča, zahtevek zavrnilo. Sodbe sodišča prve stopnje predlagatelj (kljub temu, da je navedena med prilogami predloga za dopustitev revizije) ni predložil. 3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih dveh pravnih vprašanj: „Ali se glede ravnanja toženke, ki tožniku ves čas sodnih postopkov, ki so tekli pred Okrožnim sodiščem v Krškem (zaradi ugotovitve skupnega premoženja zunajzakonskih partnerjev in določitve deleža), ni priznavala ničesar - nobene pravice na stanovanju (in tudi kasneje kljub pravnomočni sodni odločitvi, da stanovanje spada v skupno premoženje in glede solastniškega deleža na stanovanju, ko je še v odgovoru na tožbo navajala, da ne sprejema dejstva, da je tožnik solastnik kakršnegakoli deleža na stanovanju in da toženka nikoli ni izrazila interesa za ureditev razmerja glede stanovanja), šteje, da je toženka obogatena, tožnik pa prikrajšan v uporabi stanovanja?“ „Ali je dejstvo, da je bil tožnik prisiljen zapustiti stanovanje v letu 1998 po tistem, ko ga je toženka zabodla z nožem in je tožnik pristal v bolnišnici in je toženka po tem času ves čas razpolagala s ključi stanovanja in uporabljala stanovanje in tožniku ni nikoli kasneje glede na vse njegove pozive, tudi pisnega, dovolila vstopa v stanovanje, niti ne v času sodnega ogleda, niti mu ni bila pripravljena izročiti ključev stanovanja, mogoče šteti za tožnikovo prostovoljno odselitev iz stanovanja in prepustitev brezplačne uporabe tudi tožnikovega deleža stanovanja toženki?“

5. V nadaljevanju predlagatelj prikazuje sodno prakso, ki se nanaša na vprašanje, ali je bilo prikrajšanje zaradi neuporabe solastne stvari prostovoljno ali ne, ter jo primerja z dejstvi, ki so vnešena v obe vprašanji, glede katerih predlaga dopustitev revizije.

6. Predlog ni popoln.

7. V četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je predlagateljem naloženo, da morajo natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Iz te zahteve izhaja (že sicer samoumevna) nujnost, da so vprašanja sporna glede na dejansko podlago sodb v konkretni zadevi (ne pa glede na druge listine, ki so priložene predlogu in zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP tudi ne glede na grobo oz. neobdelano spisovno gradivo). Če predlagatelj ponudi pravno vprašanje, ki v zadevi ni bilo sporno, relevantno oziroma se dejanske podlage sodbe sploh ne tiče, potem je treba tak predlog po šestem odstavku 367.b člena ZPP zavreči. 9. Konkretizirana pravna vprašanja so vselej sporna v povezavi s ključnimi dejstvi primera. Predlagatelj ni prav za nobeno izmed dejstev, v zvezi s katerimi na sodišče naslavlja vprašanji, glede katerih naj se revizija dopusti, izkazal, da se tičejo dejanske podlage sodbe v obravnavani zadevi. Iz sodbe pritožbenega sodišča nobeno dejstvo, ki je vsebovano v obeh vprašanjih, ne izhaja, sodbe sodišča prve stopnje pa predlagatelj ni predložil. 10. Ker obravnavani predlog torej ni popoln, ga je sodišče na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.