Jedro

Tožba, ki vsebuje odškodninski zahtevek zaradi nastale poškodbe ob padcu na delovnem mestu (zahtevek iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti), vsled poteka triletnega zastaralnega roka (ugotovitev temelji na dokazni oceni izvedeniškega mnenja izvedenca ortopeda), nima verjetnih izgledov za uspeh v pritožbenem postopku.

Splošno sklicevanje na ustavno določbo 23. člena Ustave RS nima pravne podlage v ZBPP, ki je namenjen prav varovanju človekovih pravic, to je možnosti obravnavanja vsakega posameznika v postopkih pred sodiščem. Nudenje BPP pa ni neomejeno, temveč pogojeno, tako z določbami o izpolnitvi finančnih in socialnih pogojev prosilca, kot tudi z določbo 24. člena ZBPP, ki določa med drugim verjetnost izgleda za uspeh (objektivni pogoj).

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo Bpp 522/2011 z dne 2. 12. 2011 je odločeno, da se prošnja prosilke A.A. (tožnice v tem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu pred sodiščem na I. stopnji v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1892/2011 z dne 24. 10. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilka dne 7. 11. 2011 vložila prošnjo za dodelitev bpp, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Navaja ugotavljanje finančnega pogoja prosilke (drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP), ki pa ga tožena stranka ni ugotavljala, glede na to, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev bpp po določbi 24. člena ZBPP. Glede izpolnitve objektivnega pogoja navaja, da je tožena stranka vpogledala v spis Okrožnega sodišča v Celju, številka P 1088/2008, iz obrazložitve sodbe je razvidno, da je sodišče tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 39.026,50 EUR s pp zavrnilo v celoti. Prosilka se je telesno poškodovala 22. 3. 2004 v trgovini B. d.o.o., kjer je bila zaposlena kot prodajalka. Sodišče se sklicuje na izvid ortopeda oziroma njegovo izvedeniško mnenje, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je bilo prosilkino zdravljene zaključeno dne 16. 5. 2005. Tožbo je prosilka vložila šele dne 2. 12. 2008, tako da je zaradi triletnega zastaralnega roka odškodninska terjatev zastarala dne 16. 5. 2008 in je bila posledično tožba prepozno vložena. V nadaljevanju se sklicuje na določbo četrte alinee tretjega odstavka 32. člena ZBPP, ki določa, da mora prosilec že v prošnji za bpp navesti podatke o zadevi (razloge za vložitev pritožbe, dokaze oziroma okoliščine, ki razloge za vložitev pravnega sredstva verjetno izkazujejo, določno opredeliti relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami v izpodbijani sodbi). Glede na neizpolnitev objektivnega pogoja po določbi 24. člena ZBPP, je tožena stranka prošnjo tožnice zavrnila kot neutemeljeno.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge po določbi 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in kršitev z ustavo zagotovljenih človekovih pravic. Po določbi 23. člena Ustave RS ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V nadaljevanju povzema razloge iz izpodbijane odločbe in razloge zavrnitve njenega odškodninskega zahtevka prvostopne sodbe Okrožnega sodišča v Celju, številka P 1088/2008. Navaja, da je bila nepravilna odločitev okrožnega sodišča, da je bilo tožničino zdravljene zaključeno 16. 5. 2004. Zdravljenje je aktivno in neprekinjeno potekalo celo leto 2005, tudi v letu 2006 je bila 14. 4. 2006 prosilka še operirana, nato je hodila na kontrolne preglede in opravila fizioterapije. Pravna podlaga za ugotavljanje zastaranja odškodninske terjatve je v določbi 252. člena OZ, ki določa subjektivni in objektivni rok odškodninske terjatve. Objektivni rok se izteče po preteku 5 let od dneva škodnega dogodka, subjektivni rok pa po preteku treh let od dneva, ko je bila oškodovanki znana škoda oziroma obseg škode in povzročitelj škode. Tožnici na dan 16. 5. 2004 (niti na dan 16. 5. 2005) obseg škode še ni bil znan in ji tudi ni mogel biti znan. Tako OZ, kot sodna praksa štejeta, da je obseg nepremoženjske škode oškodovancu znan, ko je zdravljenje zaključeno in se zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano tako ustali, da je mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Zdravstveno stanje tožnice na dan 16. 5. 2005 še ni bilo stabilizirano do te mere, da bi bilo mogoče opredeliti obseg škode. Iz izvida z dne 30. 11. 2005 izhaja, da so tožnici po poškodbi z dne 22. 4. 2004 še svetovali pregled pri ortopedih, tožnica je utrpela še dodatni dvakratni izpah pogačice. Iz izvida z dne 5. 1. 2006 je razvidno, da je opravila CT preiskavo kolen in je bila naročena za opravo operacije zaradi ponovne stabilizacije desne pogačice. Iz izvida z dne 1. 2. 2006 izhaja, da je bila pri tožnici opravljena revizija pogačice desnega kolena. Iz nadaljnjih izvidov izhajajo še nadaljnje tožničine težave, ki so v vzročni zvezi in posledica škodnega dogodka z dne 22. 4. 2004. Glede na potek zdravljenja in njene nadaljnje težave, ki so se pojavile že v letu 2005, je tožnica utemeljeno verjela, da njeno zdravljenje še traja in je zato tožba vložena dne 1. 12. 2008, podana še pred iztekom zastaralnega roka. Ta dan še ni vedela za celotni obseg škode, se še je zdravila in kot povprečno skrbni človek tudi ni bila zmožna vedeti, da naj bi bilo njeno zdravljenje zaključeno z dnem 16. 5. 2005. Prvostopno sodišče je v tem obsegu zmotno ugotavljalo standard pričakovane skrbnosti tožnice, o čemer bi moralo pravilno odločati višje sodišče v okviru pritožbenih razlogov tožnice. Kršitev 23. člena Ustave RS je v tem, da je upravni postopek v Republiki Sloveniji tako kompleksen, da posameznik, ki ni pravni strokovnjak in v postopku nima finančnih možnosti za angažiranje odvetnika, nima možnosti za uspeh. Enako velja za civilni postopek. Potrebno je pravno znanje glede njene vsebine in postopka, v katerem je bila sprejeta odločitev ter v tem konkretnem primeru tudi glede pritožbenega postopka zoper sodbo, številka P 1088/2008, zoper katero se je bilo potrebno pritožiti, ne samo zaradi ugotovitve zmotnega dejanskega stanja, temveč tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava in rešitve pravnega vprašanja adekvatne vzročne zveze, česar posameznik kot laik ne ve. Republika Slovenija pa je vsakemu dolžna zagotoviti možnost učinkovitega varstva njegovih pravic v sodnem postopku, zato bi moral pritožbeni postopek tako enostaven, da bi povprečnemu pravnemu laiku omogočal učinkovito uveljavljanje njegovih pravic, bodisi zagotovitev bpp v primerih, ko je premoženjsko stanje posameznika takšno, da mu ne omogoča angažiranje pravnega strokovnjaka kot je v tem primeru. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek in da sodišče odloči o stroških postopka, ki se naj povrnejo tožeči stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP, ki določa objektivni pogoj, to je verjetnost izgleda za uspeh, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitev človekovih pravic po določbi Ustave RS, ki v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, kar pa tožnici ni omogočeno v postopku pred Okrožnim sodiščem, ki se vodi pod številko P 1088/2008, glede na to, da nima finančnih možnosti za angažiranje odvetnika, ki bi lahko v takšnem zapletenem postopku zadevo vodil v dobro tožnice. Takšno zgolj splošno sklicevanje na ustavno določbo nima pravne podlage v ZBPP, ki je namenjen prav varovanju človekovih pravic, to je možnosti obravnavanja vsakega posameznika v postopkih pred sodiščem. Nudenje bpp pa ni neomejeno, temveč pogojeno, tako z določbami o izpolnitvi finančnih in socialnih pogojev prosilca, kot tudi z določbo 24. člena ZBPP, ki določa med drugim verjetnost izgleda za uspeh (objektivni pogoj). Glede na ugotovitve v sodbi Okrožnega sodišča, številka P 1088/2008, ki so podrobno obrazložene v odločbi tožene stranke, tudi po presoji sodišča tožba, ki vsebuje odškodninski zahtevek zaradi nastale poškodbe ob padcu na delovnem mestu (zahtevek iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti), vsled poteka triletnega zastaralnega roka (ugotovitev temelji na dokazni oceni izvedeniškega mnenja izvedenca ortopeda), nima verjetnih izgledov za uspeh v pritožbenem postopku. Tožnica tudi v tožbi ne navaja takšnih okoliščin, ki ne bi bile že presojene in ki bi vzbudile dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.