Jedro

Ker je tožnica lastninsko pravico na polovičnem solastniškem deležu stanovanja pridobila na pogodbenem temelju po pridobitvi toženkine prisilne hipoteke v izvršbi, z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na njem ne more uspeti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženki stroške odgovora na revizijo v znesku 1.578,68 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je nedopustna izvršba s prodajo solastniškega deleža do 1/2 nepremičnine posamezni del št. 54 v stavbi št. 447 k.o. ..., dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 2874 VL 49890/2011, pristop k 30849/2008. 2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper drugostopenjsko sodbo vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlagala, da ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožnice v postopku ni zaslišalo glede trditev, da je sporna nepremičnina skupno premoženje. Izpovedbe nekaterih prič je povzelo pomanjkljivo in izrazito v korist toženke, do izpovedbe tožnice(1) in izjav drugih prič se ni opredelilo. Ker sodišče dokazne ocene ni sprejelo v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je posledično napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Sodišče prve stopnje ni zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe in navedbi razlogov za svojo odločitev, ki mu jo nalagata 22. člen Ustave RS (v nadaljevanju URS)(2) in 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice. Kršitev navedenih določb je posegla tudi v učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva (25. člen URS) in načelo enakosti pred zakonom (14. člen USR) ter pravico do sodnega varstva (23. člen URS), česar ni odpravilo niti pritožbeno sodišče. 6. Tožnica poudarja, da kadar je temelj izločitvene tožbe lastninska pravica tretjega, se ta dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi. V primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice, kot v obravnavanem primeru, pa z obstojem dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev. Meni, da iz Sporazuma med zakoncema o priznanju lastninske pravice (v nadaljevanju Sporazum) izhaja, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (njeno in dolžnikovo). Iz Sporazuma izhaja tudi, da je ves čas skrbela za svojega moža in otroke, zato jima je tast podaril drugo polovico stanovanja. Tožnica je poleg tega vlagala v stanovanje, saj ga je delno prenovila (kopalnica, predsoba in kuhinja). Zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožnica dokazati, da sta predmetno nepremičnino z možem pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze.

7. Nepravilen je zaključek sodišča druge stopnje, da tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico pridobila pred 3. 7. 2008, saj jo je pridobila originarno. Tovrstno pridobitev je dokazala s predložitvijo Sporazuma, česar toženka ni izpodbijala, sicer pa skupno premoženje nastane že na podlagi zakona. Originarna pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico, ki je pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo v izvršilnem postopku (odločba Ustavnega sodišča RS Up-128/2003 z dne 27. 1. 2005). Položaja dolžnikovega zakonca v izločitvenem sporu ni mogoče enačiti s položajem zakonca v premoženjskih sporih, ki nastane zaradi enostranskega razpolaganja drugega zakonca z domnevno skupnim premoženjem. Na zemljiško stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi upnik, ki jo je pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi. Glede na navedeno poseg v lastninsko pravico (33. člen URS) ni utemeljen.

8. Revizija je bila vročena toženki, ki je nanjo obrazloženo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

9. Revizija ni utemeljena.

10. Nižji sodišči sta ugotovili: - tožnica je (od 11. 7. 1986) žena R. V., dolžnika v izvršilnem postopku; - dolžnik je polovični solastniški delež nepremičnine, ki je predmet izvršbe, pridobil s soinvestitorsko pogodbo z dne 20. 10. 1982, drugi polovični solastniški delež pa na podlagi darilne pogodbe z dne 10. 11. 2006, ki jo je sklenil s svojim očetom; - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 30849/2008, s katerim je bila dovoljena izvršba s prodajo na polovičnem solastniškem deležu na spornem stanovanju, je bil v zemljiški knjigi zaznamovan 3. 7. 2008; - tožnica in dolžnik sta 11. 1. 2012 sklenila Sporazum, iz katerega izhaja, da ugotavljata, da je bilo premoženje, ki ga je pridobil dolžnik, dejansko podarjeno in izročeno obema (tožnici in njenemu možu) in da gre za njuno skupno premoženje; - tožnica se je 20. 4. 2012 na podlagi navedenega sporazuma vknjižila v zemljiško knjigo na spornem stanovanju do 1/2. 11. Neutemeljen je revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zaslišalo tožnice, saj iz zapisnika glavne obravnave z dne 17. 3. 2014(3) izhaja, da je tožnica umaknila dokazni predlog za svoje zaslišanje. Prav tako nista utemeljena nesubstancirana očitka, da sodbi nižjih sodišč nista obrazloženi in da dokazna ocena ni v skladu z napotki iz 8. člena ZPP, saj sta se sodišči zadostno opredelili do vseh odločilnih dejstev in dokazov, (ne)konkretiziranost revizijskih očitkov pa ne zahteva podrobnejše opredelitve revizijskega sodišča. 12. Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitve in na oceno dejanskega stanja, ki sta jo opravili sodišči prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ob ugotovitvi, da je dolžnik polovični solastniški delež nepremičnine, ki je predmet izvršbe, pridobil s soinvestitorsko pogodbo z dne 20. 10. 1982, drugo polovico pa na podlagi darilne pogodbe z dne 10. 11. 2006, ki jo je sklenil s svojim očetom, sta sodišči pravilno materialnopravno zaključili, da sporno stanovanje ni skupno premoženje tožnice in dolžnika (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Tožnica se je na polovičnem solastniškem deležu spornega stanovanja v zemljiško knjigo vpisala 20. 4. 2012 na podlagi Sporazuma z dne 11. 1. 2012. Takšna pridobitev solastniškega deleža je, kot pravilno ugotavljata nižji sodišči, pravnoposlovne narave, saj Sporazum pomeni podlago za prenos (so)lastninske pravice iz dolžnikovega posebnega premoženja v posebno premoženje tožnice. Nič drugačna ne bi bila narava pridobitve (so)lastninske pravice tudi v primeru, če bi izhajali iz trditev tožnice, ki sicer nimajo podlage v ugotovljenem dejanskem stanju, da je bil polovičen (so)lastniški delež na stanovanju darilo, namenjeno tožnici in dolžniku, saj to ni podlaga za nastanek skupnega premoženja, ampak bi takšno darilo prešlo v posebno premoženje zakoncev v enakih deležih.(4) Prav tako bi imela pridobitev tožničinega polovičnega (so)lastniškega deleža pravnoposlovno naravo tudi, če bi bilo stanovanje pred sklenitvijo Sporazuma skupno premoženje tožnice in dolžnika, pa bi ga s Sporazumom delila tako, da bi polovični solastniški delež na spornem stanovanju pripadel njej. Vrhovno sodišče je glede tega že sprejelo stališče, da ima prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost oziroma izključno lastnino pravnoposlovno podlago, saj je posledica sporazumne delitve skupne stvari, ki je pravni posel.(5)

13. Z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker je tožnica lastninsko pravico na polovičnem solastniškem deležu spornega stanovanja pridobila na pogodbenem temelju(6) v letu 2012, kar je po pridobitvi toženkine prisilne hipoteke v izvršbi v letu 2008, z zahtevkom za nedopustnost izvršbe na njem ne more uspeti.

14. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena (378. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica z revizijo ni uspela, zato je dolžna toženki povrniti zahtevane potrebne stroške odgovora na revizijo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Zakonom o odvetniški tarifi odmerilo na 1.578,68 EUR (1.274,00 EUR nagrade za postopek z revizijo, 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve in DDV), ki jih mora toženka plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP).

Op. št. (1): Tožnica hkrati uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče ni zaslišalo in ker se do njene izpovedbe ni opredelilo.

Op. št. (2): Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-147/09 z dne 23. 9. 2010. Op. št. (3): V sodbi pritožbenega sodišča je naveden napačen datum 17. 4. 2014, pravilno 17. 3. 2014. Op. št. (4): Prim. Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 976/2008 in II Ips 977/2008 z dne 20. 11. 2008 in sodbo II Ips 1087/2008 z dne 16. 12. 2009. Op. št. (5): V nasprotnem primeru bi lahko zakonci s sporazumom o delitvi zlorabili svoj položaj, ogrozili pravno varnost in predvidljivost pravnih položajev upnikov oziroma jih oškodovali (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 428/2011 z dne 20. 2. 2014).

Op. št. (6): Tožnica sicer zatrjuje, da je solastniški delež pridobila originarno, vendar tega ni dokaz(ov)ala tako, da bi ga dobila z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).