Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da lahko tožena stranka, ki ni tožnikov delodajalec, akontacijo dohodnine, ki jo mora vplačevati v sistem javnih financ, izračuna po nižji (tj. 20 %) stopnji od tiste, ki je določena v šestem odstavku 127. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2); - ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se institut povprečenja, ki ga ureja 120. člen ZDoh-2, lahko uporabi pri izračunu stopnje akontacije dohodnine, ki jo mora tožena stranka, ki ni glavni delodajalec tožnika, vplačati v sistem javnih financ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da lahko tožena stranka, ki ni tožnikov delodajalec, akontacijo dohodnine, ki jo mora vplačevati v sistem javnih financ, izračuna po nižji (tj. 20 %) stopnji od tiste, ki je določena v šestem odstavku 127. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)?

2. Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se institut povprečenja, ki ga ureja 120. člen ZDoh-2, lahko uporabi pri izračunu stopnje akontacije dohodnine, ki jo mora tožena stranka, ki ni glavni delodajalec tožnika, vplačati v sistem javnih financ?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nepremoženjske škode prisodilo 19.800 EUR, iz naslova premoženjske škode zaradi prevozov na zdravljenje 360,53 EUR in zaradi tuje pomoči 3.254 EUR, od maja 2015 dalje pa mesečno rento za tujo pomoč, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega mu je iz naslova premoženjske škode zaradi izgube na dohodku za nazaj prisodilo neto znesek 2.477,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za naprej (tj. od 1. 3. 2016 dalje) pa mesečno rento v neto znesku 100,43 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama obeh pravdnih strank in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je znesek odškodnine iz naslova nepremoženjske škode zvišalo na 27.800 EUR, v obrestnem delu pa je spremenilo odločitev glede premoženjske škode zaradi izgube na dohodku za nazaj. Prilagodilo je odločitev o pravdnih stroških in odločilo še o pritožbenih stroških.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga dopustitev revizije glede treh vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvojem prava preko sodne prakse. Zatrjuje neenotnost sodne prakse višjih sodišč in neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog je deloma utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).