Jedro

Zmotno je stališče tožene stranke, da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je grajane napake odpravila. To breme bi bilo na tožeči stranki le, če bi tožena stranka trdila, katere, določno navedene in konkretizirane napake so ostale neodpravljene, oziroma je bila njihova odprava neustrezna, in je bila zato potrebna odprava napak s strani drugih podjemnikov. V tem primeru bi morala tožeča stranka za razbremenitev svoje odgovornosti trditi (in dokazati), da je očitane napake ustrezno odpravila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 1.757,88 EUR

, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji: - ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova jamčevanja za napake opravljenih del - povračilo stroškov, potrebnih za odpravo napak, in povračilo škode v skupnem znesku 477.288,06 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), - odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še neplačana dela po računu št. 1 in zakonske zamudne obresti zaradi zamud pri plačilu štirinajstih računov, skupaj znesek 253.415,43 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), ter - toženi stranki naložilo plačilo izvršilnih in pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku pred sodiščem druge stopnje ter zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2280/2014 z dne 21. 5. 2014 se je nad tožečo stranko začel stečajni postopek. S tem je po zakonu samem prišlo do prekinitve postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je prišlo do prekinitve postopka potem, ko so bila v revizijskem postopku opravljena vsa procesna dejanja, oziroma so potekli roki zanje, prekinitev postopka na izdajo odločbe Vrhovnega sodišča ne vpliva.(1) Relevantno dejansko stanje

6. Tožeča stranka (izvajalec) je za toženo stranko (naročnik) na podlagi gradbene pogodbe z dne 5. 7. 2002 izvedla gradbeno obrtniška dela - izgradnja skladiščno poslovnega objekta S. Dne 15. 2. 2003 sta stranki, kljub dejstvu, da je opravljeno delo imelo napake, med drugim tudi napake tal, podpisali primopredajni zapisnik. Tožeča stranka je napake pri izvedbi tal odpravljala v letih 2003 in 2004. Dne 29. 7. 2004 je tožena stranka tožečo stranko zadnjič obvestila o napakah v zvezi s prestavitvami profilov dilatacijskih fug in jo prosila, da dela izvede v roku, skladno z dogovorom z dne 24. 6. 2004. Tožeča stranka je po tem grajanju napake tal v skladišču odpravljala. Po poteku dogovorjenega roka za odpravo napak tožena stranka tožeče stranke o morebitnih novih oziroma še ne odpravljenih napakah tal ni obvestila. Zatrjevane napake naj bi tožena stranka sama odpravila.

Razlogi za zavrnitev revizije

7. Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake (če so izpolnjene predpostavke te odgovornosti) pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev (druge) škode (633. člen - 640. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

8. Po določbi tretjega odstavka 639. člena OZ lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka postavljenega primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na podjemnikov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima tudi pravico do povračila škode (peti odstavek istega člena).

9. Prva predpostavka podjemnikove odgovornosti za stvarne napake opravljenega dela je, da ima opravljeno delo napako. Obstoj te predpostavke mora zatrjevati in dokazati naročnik.

10. Med strankama ni spora o tem, da je opravljeno delo na dan zadnjega grajanja 29. 7. 2004 imelo napake ter da je tožeča stranka po tem datumu te napake odpravljala. Sporno pa je, ali je tožeča stranka te napake tudi (ustrezno) odpravila.

11. Tožena stranka je tista, ki je uresničila pravico odpraviti napake na račun podjemnika (tretji odstavek 639. člena OZ) in v pravdi zahteva povračilo stroškov, ki so ji z odpravo napak po drugih podjemnikih nastali, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme glede napak opravljenega dela. Zmotno je stališče tožene stranke, da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je grajane napake odpravila. To breme bi bilo na tožeči stranki le, če bi tožena stranka trdila, katere, določno navedene in konkretizirane napake so ostale neodpravljene, oziroma je bila njihova odprava neustrezna, in je bila zato potrebna odprava napak s strani drugih podjemnikov. V tem primeru bi morala tožeča stranka za razbremenitev svoje odgovornosti trditi (in dokazati), da je očitane napake ustrezno odpravila.

12. Držijo sicer revizijske navedbe, da je tožena stranka v postopku podala konkretne navedbe o napakah in večkratnemu grajanju le-teh, vendar so se vse te njene navedbe nanašale na obdobje do njenega zadnjega grajanja napak 29. 7. 2004, to je pred tožničino (zadnjo) odpravo napak. Trditev o tem, katere napake naj bi po (zadnji) tožničini odpravi napak še ostale, pa tožena stranka kljub ugovorom tožeče stranke v tretji in četrti pripravljalni vlogi in dejstvu, da jo je sodišče prve stopnje na naroku 29. 9. 2009 opozorilo, da je njen ugovor pavšalen, ni konkretizirala.

13. Sodišče pa sámo na obstoj in obseg neodpravljenih napak tudi ne more sklepati na podlagi trditev o opravljenih delih po drugih podjemnikih (sanacija dilatacijskega profila, preiskave epoksidnih malt, izdelavo epoksidnega samorazlivnega tlaka itd.). Tožena stranka bi zato morala najprej določno navesti in dokazati, katere napake so ostale neodpravljene, šele na to pa bi sodišče presojalo, ali so bila dela, opravljena po drugih izvajalcih, potrebna prav za odpravo teh napak.

14. Upoštevaje, da tožena stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu že glede obstoja prve predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake ni zadostila, se Vrhovnemu sodišču v presojo ostalih revizijskih očitkov (točki 2 in 3 revizije) ni bilo treba spustiti.

15. Po obrazloženem se je izkazalo, da razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato r evizijo na podlagi 378. člen ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroški revizijskega postopka

16. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP. Stroški tožeče stranke za odgovor na revizijo so odmerjeni na podlagi njenega specificiranega stroškovnika, upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami).

Op. št. (1): Opisano stališče je izpeljano iz drugega odstavka 207. člena ZPP; opira pa se na argument, da procesna upravičenja strank z izdajo odločbe v času po prekinitvi postopka, ki nastopi po opravi vseh procesnih dejanj v revizijskem postopku, niso v ničemer ogrožena. Glej sklep VS RS III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998.