Jedro

Dolžnik utemeljeno opozarja, da je vezano le na pravnomočne sklepe.

To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021.

Izrek

I. Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: ″Ugovoru dolžnika z dne 9. 9. 2021 se delno ugodi, sklep o izvršbi z dne 7. 9. 2021 se razveljavi za zneska 15.402,81 EUR in 62.936,01 EUR ter se v tem delu zavrne predlog za izvršbo.

V ostalem delu se ugovor zavrne.

Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti dolžniku 1.673,65 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.‶

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti dolžniku 522,25 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 9. 9. 2021 zoper sklep o izvršbi z dne 7. 9. 2021 (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku 2.292,26 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnik uveljavljal pobot petih svojih terjatev do odstopnika in ga prvič podal 14. 5. 2021 v elektronskem sporočilu pooblaščenca upnikovemu pooblaščencu, drugič z ugovorom z dne 9. 9. 2021 iz (1.) sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 46/2017 z dne 4. 7. 2018 za 13.415,92 EUR s pripadki, (2.) sklepa Okrajnega sodišča v Celju Z 104/2016 z dne 27. 2. 2017 za 708,28 EUR s pripadki, […]. Glede na to, da je priča A. A. izpovedoval, da je bilo v notarskem zapisu navedeno, da je potrebno obvestiti dolžnika o odstopu in so jih poučili pri notarju, sodišče ni dvomilo, da je bilo obvestilo o odstopu posredovano dolžniku leta 2018. Tudi iz edinega dokaza dolžnika elektronske pošte z dne 17. 5. 2021 dolžnikovemu pooblaščencu, ki mu jo je poslal pooblaščenec upnika, je vidno, da pooblaščenec dolžnika tega dne ni bil prvič seznanjen z notarskim zapisom, saj mu je bil že predhodno posredovan. Glede ostalega nepobotanega dela terjatve je moralo sodišče po navodilu iz sklepa višjega sodišča II Ip 199/2022 upoštevaje nesporna plačila dolžnika ugotoviti ter presoditi učinke izdanih sklepov o rubežu Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 in I 237/2021 v času vložitve predloga za izvršbo. Dan vložitve predloga za izvršbo Okrajnega sodišča na Ptuju I 237/2021 je bil 13. 7. 2021. V zadevi je bila zarubljena denarna terjatev dolžnika, tu upnika, ki jo ima do dolžnika na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 in sporazuma o zavarovanju terjatve SV 223/20218 z dne 18. 5. 2018. Postopek Z 52/2021 Okrajnega sodišča na Ptuju, katerega predmet je bil rubež denarne terjatve, ki jo ima tu upnik do svojega dolžnika, tu dolžnika, iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 in sporazuma o odstopu in zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018, torej iste terjatve, ki se izterjuje v obravnavani zadevi, se je začel 21. 5. 2021 z vložitvijo predloga, kar je res pred začetkom obravnavane izvršbe 31. 5. 2021. Res je, da je zaradi izdane predhodne odredbe Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 v obravnavani izvršbi upnikov izvršilni naslov začasno v času vložitve predloga 31. 5. 2021 izgubil pravni učinek, ker mu je sklep Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021, katerega predmet je bil rubež denarne terjatve, ki jo ima tu upnik do svojega dolžnika, tu dolžnika, iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 in sporazuma o odstopu in zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018, začasno prepovedal izplačilo. Vendar ni mogoče prezreti, da je bil sklep Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 razveljavljen in zavrnjen predlog za zavarovanje s kasneje izdanim sklepom z dne 23. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 18. 8. 2021. Ko je sodišče v obravnavani zadevi izdalo skrb o izvršbi z dne 7. 9. 2021, sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 ni več veljal, saj je bil razveljavljen s sklepom z dne 23. 7. 2021, pravnomočnim 18. 8. 2021, zato v času izdaje sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi z dne 7. 9. 2021 ni obstajala ovira, ki bi dolžniku preprečevala izpolnitev izvršilnega naslova po sodbi Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da upnik niti ni vedel konkretno pojasniti kdaj, kateri dan naj bi bil dolžnik obveščen o odstopu terjatve, kaj šele, da bi navedeno dokazal. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti trenutek, ne obdobje obvestitve o odstopu. Glede na izvedene dokaze bi moralo kot trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve ugotoviti datum 13. 3. 2019. Neobrazložena in pavšalna je ugotovitev sodišča, da bi naj bilo obvestilo o odstopu terjatve posredovano dolžniku leta 2018 in je zgolj logična posledica odsotnosti argumentirane dokazne ocene. Priči B. B. in C. C., ki bi naj glede na upnikove pavšalne trditve in izpovedbo A. A., ki je upnikov zakoniti zastopnik, potrdili, da naj bi bil dolžnik obveščen o odstopu takoj po sklenitvi sporazuma o odstopu terjatve, tega nista vedeli potrditi. Najmanj za dolžnikovi terjatvi po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 46/2017 z dne 4. 7. 2018 in sklep Okrajnega sodišča v Celju Z 104/2016 z dne 27. 2. 2017 velja, da sta nastali pred sklenitvijo sporazuma o odstopu terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018. Dolžnik je v trenutku odstopa terjatve upniku 18. 5. 2018 že imel terjatvi po navedenih dveh odločbah do odstopnika in bi ju že takrat lahko uveljavljal v pobot napram terjatvi odstopnika, ki jo je prenesel na upnika. Ker sta terjatvi bili oziroma sta postali judikatni, kar ne vpliva na dopustnost pobotnega ugovora v kontekstu drugega odstavka 421. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ampak kvečjemu na dopustnost ugovora v postopku izvršbe, bi sodišče prve stopnje najmanj glede dolžnikovih terjatev 10.818,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2017 dalje in 708,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 3. 2019 dalje moralo ugotoviti, da je upnikova terjatev prenehala do višine najmanj 15.402,81 EUR. Sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 je bil upniku vročen 26. 5. 2021, dolžniku kot dolžnikovemu dolžniku pa 25. 5. 2021. Do slednjega s strani dolžnika zatrjevanega pravnorelevantnega dejstva se sodišče prve stopnje ne opredeljuje, čeprav bi se moralo, saj je s trenutkom vročitve sklepa upniku sklep pričel učinkovati tudi napram slednjemu in je bil dolžan sklep spoštovati. Okrajno sodišče na Ptuju je 22. 7. 2021 izdalo sklep o izvršbi I 237/2021, s katerim je bila zarubljena terjatev upnika, ki jo izterjuje v obravnavani izvršbi. Sodišče sicer ugotovi zgolj dejstvo izdaje sklepa, ne pa, kar je dolžnik zatrjeval in dokazal, dan izdaje sklepa, kar je pravnorelevantno dejstvo zaradi zveznosti obstoja prepovedi unovčitve terjatve, ki jo v obravnavani izvršbi izterjuje upnik. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju I 237/2021 z dne 22. 7. 2021 je bil 11. 8. 2021 vročen upniku. Slednjega s strani dolžnika zatrjevanega pravnorelevantnega dejstva sodišče prve stopnje ne izpostavlja, je pa to s strani dolžnika zatrjevano dejstvo bilo neprerekano. Sklep o zavarovanju Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 je napram upniku učinkoval od 26. 5. 2021, ko mu je bil vročen, do 18. 8. 2021, ko je postal pravnomočen sklep o razveljavitvi z dne 23. 7. 2021, ki učinkuje ex nunc in ne ex tunc. S tem je rubež upnikove terjatve iz obravnavane izvršbe po sklepu o zavarovanju učinkoval od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021. Okrajno sodišče na Ptuju je na predlog družbe A. dne 22. 7. 2021 še pred razveljavitvijo sklepa Z 52/2021 izdalo sklep o izvršbi I 237/2021, vsebina katerega je bila prepoved, ki jo je vseboval že sklep o zavarovanju Z 52/2021. Družba A. je z vloženim predlogom za izdajo sklepa o izvršbi opravičila izdano predhodno odredbo. Upnik še zmeraj ni smel izterjati terjatve, za katere je vložil predlog za izvršbo.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je sodišče ugotovilo, da je bil dolžnik seznanjen o odstopu terjatve že leta 2018, kot tudi 13. 3. 2019. Ne drži, da ni navedlo zakaj verjame priči A. A. Sodišče na deveti strani v prvem odstavku na večih mestih obrazloži zakaj mu verjame. Da se priča B. B. konkretnega obvestila iz pred več kot štirimi leti ni spominjala, ne spreminja dejstva, da je bilo obvestilo podano leta 2018. Priča B. B. je celo povedala, da se pri vseh odstopih pošlje obvestilo v roku nekaj dni. Glede na to, da je dogodek že oddaljen in da je v poslovanje družb A. A. prisotnih kar nekaj odstopov terjatev, je življenjsko, da se priča konkretnega obvestila ne spominja, kar ne pomeni, da ga ni bilo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ne drži pritožbeni očitek protispisnosti in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko je sodišče prve stopnje zapisalo, da naj bi dolžnik trdil, da je bil o odstopu obveščen šele 17. 5. 2021. Sodišče prve stopnje je v tem delu zgolj povzelo prvotno ugovorno trditev dolžnika (peta točka obrazložitve na 3. strani sklepa). V nadaljevanju je povzelo tudi kasnejše priznanje dolžnika v vlogi z dne 25. 10. 2021, da je bil njegov pooblaščenec o odstopu obveščen 13. 3. 2019 z elektronskim sporočilom pooblaščenca Fundacije za šport, kar potrjuje izjava in pisna korespondenca, s katero se strinjata (sedma točka obrazložitve na 5. strani sklepa).

6. Pritožbeni navedbi, da sodišče prve stopnje mimo upnikovih trditev povzema 7. točko notarskega zapisa in da se upnik v vlogah pred sodiščem prve stopnje ni skliceval na navedeno točko notarskega zapisa, ne utemeljujeta očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in da je sodišče prve stopnje kršilo dolžnikovo pravico do izjave, pač pa bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

7. Ne držijo očitki: (-) da gre za nekritično povzemanje izpovedbe A. A., (-) da sodišče ne navede zakaj ne verjame dokazani dolžnikovi trditvi, da je bil o odstopu terjatve obveščen 13. 3. 2019 oziroma zakaj verjame izpovedbi A. A., (-) da sklep ne vsebuje dokazne ocene, kaj šele, da bi bila argumentirana, (-) da je neobrazložena oziroma pavšalna ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo obvestilo o odstopu terjatve posredovano dolžniku leta 2018, (-) da je to zgolj logična posledica odsotnosti argumentirane dokazne ocene, (-) da sodišče prve stopnje ne pojasni zakaj je sledilo izpovedbi A. A., ne izpovedbi prič B. B. in C. C., ki nista vedeli potrditi, da naj bi bilo obvestilo poslano, (-) da je vsebinsko prazna ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi upnik uspel dokazati obveščenost dolžnika v letu 2018 oziroma gre za površno oziroma pomanjkljivo dokazno oceno, (-) da sodišče ni pojasnilo kako je presodilo rezultate dokazovanja oziroma zakaj je sledilo edinemu dokazu, ki je potrjeval pavšalno upnikovo trditev glede trenutka obvestitve, to je izpovedbi A. A., (-) da je z navedenim postopanjem oziroma opustitvijo kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je zaslišalo tri priče A. A., B. B. in C. C., povzelo je njihove izpovedbe in jih presojalo skupaj z listinami, med katerimi je bila odločilna elektronska pošta pooblaščenca upnika pooblaščencu dolžnika z dne 17. 5. 2021 s pripisom, da je bil dolžnik že predhodno seznanjen z notarskim zapisom oziroma mu je bil že predhodno posredovan (8. in 9. stran sklepa).

8. Pritožbeni očitki: (-) da upnik ni zatrjeval nič, kaj šele da bi karkoli dokazal, (-) da gre pri povzemanju izpovedbe A. A. za kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je sodišče kršilo določbo pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pojasnilo kako je presodilo rezultate dokazovanja oziroma zakaj je sledilo edinemu dokazu, ki je potrjeval upnikovo pavšalno trditev glede trenutka obvestitve, (-) da gre za nasprotje v razlogih sklepa po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da dokazi potrjujejo, da je bil dolžnik o odstopu prvič obveščen 13. 3. 2019 in (-) da ni jasno zakaj je sodišče ugovor zavrnilo, ne pomenijo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, temveč očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. O tem več v nadaljevanju.

9. Sodišče druge stopnje je že v svojem prejšnjem sklepu II Ip 199/2022 v tej zadevi pojasnilo, da je imel ugovor dolžnika dva nosilna razloga: (1.) pobot judikatnih terjatev, ki jih je imel dolžnik zoper prvotnega upnika (tožnika) do trenutka obvestitve o prenosu terjatve po notarskem zapisu pripoznalne pogodbe in sporazumu o zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 20181, (2.) prepoved vlaganja predloga za izvršbo zaradi učinkov najprej sklepa o zavarovanju s prehodno odredbo Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021, nato sklepa o izvršbi istega sodišča I 237/2021 z dne 22. 7. 2021, ki sta zarubila izterjevano terjatev v korist upnika A. 10. Glede prvega nosilnega ugovornega razloga je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik prvič obvestil dolžnika o odstopu terjatve leta 2018 (9. stran sklepa). Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Kot že pojasnjeno, se ni oprlo zgolj na izpoved A. A., ki je upnikov zakoniti zastopnik in ima določen interes za izid, temveč je povzelo tudi izpovedbi prič B. B. in C. C. Slednja je upnika zapustila že leta 2017, se pravi pred obveščanjem dolžnika leta 2018. Priča B. B. se konkretnega obvestila o odstopu terjatve ni spomnila (9. stran sklepa), kar ne pomeni, da ga ni bilo, zlasti v povezavi z elektronskim sporočilom upnikovega pooblaščenca dolžnikovemu pooblaščencu z dne 17. 5. 2021, da je bil dolžniku notarski zapis SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018 že predhodno posredovan (8. in 9. stran sklepa). Od obvestitve dolžnika leta 2018 do zaslišanja prič 13. 12. 2022 na naroku so pretekla vsaj štiri leta. Zato je razumljivo, da se priča B. B. ni mogla spomniti vseh podrobnosti, zlasti če oziroma ker je bilo pri upniku več odstopov terjatev. Upnik sicer ni zatrjeval konkretnega datuma obvestila dožnika o odstopu terjatve, vendar je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da je bilo to leta 2018, kar pomeni, da ni bilo leta 2019, konkretno po dolžniku zatrjevanega dne 13. 3. 2019. Zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da je uspel dokazati, da je bil o odstopu terjatve prvič obveščen 13. 3. 2019 in da upnik ni uspel dokazati, da naj bi bil obveščen prej.

11. Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je upoštevaje obvestilo dolžnika o odstopu terjatve v letu 2018 imel dolžnik že nasprotni terjatvi po dveh odločbah do odstopnika terjatve: (1.) po pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Celju Z 104/2016 z dne 27. 2. 2017 za 708,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 3. 2017 dalje in (2.) po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 46/2017 z dne 4. 7. 2018 v znesku 10.818,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2017 dalje. Preostali dve nasprotni terjatvi dolžnika zoper odstopnika: (3.) po pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I 41/2019 z dne 4. 2. 2019 in (4.) pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I 102/2019 z dne 21. 3. 2019 sta nastali po letu 2018 in glede teh je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da jih dolžnik ni mogel pobotati s terjatvijo upnika. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da med strankama ni bilo prerekano, da je bila podana pobotna izjava dolžnika za pobot terjatev do odstopnika 14. 5. 2021 v elektronskem sporočilu njegovega pooblaščenca upnikovemu pooblaščencu (9. stran sklepa). To tudi ni sporno v tem pritožbenem postopku.

12. V skladu z drugim odstavkom 421. člena OZ lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. Dolžnik je opravil izračun obeh nasprotnih terjatev zoper odstopnika na dan (pobotne izjave) 14. 5. 2021 in zatrjeval skupni znesek 15.402,81 EUR s priloženim obračunom. Tem navedbam in priloženemu obračunu upnik v odgovoru na pritožbo ni nasprotoval. Zato je glede prvega ugovornega razloga sodišče druge stopnje delno zavrnilo pritožbo, delno pa ji je ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, ga za ta znesek razveljavilo in zavrnilo predlog (peta točka 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). V ostalem delu je zavrnilo ugovor. Tudi pritožba dolžnika v ostalem delu ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo (353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

13. Glede drugega nosilnega ugovornega razloga dolžnik pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bil predmet postopka Z 52/2021 Okrajnega sodišča na Ptuju rubež denarne terjatve v korist družbe A., ki jo ima tu upnik do dolžnika iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 in sporazuma o odstopu in zavarovanju terjatve SV 229/2018 z dne 18. 5. 2018, da je bila izdana predhodna odredba Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 (11. stran sklepa). Dolžnik utemeljeno navaja, da je bil ta sklep (o prvem rubežu) Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 vročen tu upniku 26. 5. 2021, dolžniku kot dolžnikovemu dolžniku pa 25. 5. 2021, da se sodišče do s strani dolžnika zatrjevanega pravnorelevantnega dejstva ne opredeljuje in da je s trenutkom vročitve sklep pričel učinkovati. Dolžnik je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjeval, da je bil sklep z dne 25. 5. 2021 (o prvem rubežu v korist A.) vročen tu upniku 26. 5. 2021, da je bil rubež opravljen z dnem, ko je sklep o zavarovanju bil vročen dolžnikovemu dolžniku, tu dolžniku in da je sklep prejel 25. 5. 2021. Upnik v odgovoru na ugovor ni prerekal teh pravno pomembnih trditev dolžnika, zato so nesporne. V odgovoru na pritožbo se do dolžnikovih navedb ni opredelil. 14. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila v postopku izvršbe Okrajnega sodišča na Ptuju I 237/2021 v korist A. zarubljena (ista) denarna terjatev dolžnika, tu upnika, do svojega dolžnika na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 in sporazuma o zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018 (11. stran sklepa). Tudi glede tega sklepa (o drugem rubežu) dolžnik utemeljeno navaja, da je bil 11. 8. 2021 vročen tu upniku, da slednjega dejstva sodišče ne izpostavlja, da pa je bilo zatrjevano dejstvo sicer neprerekano. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da mu je bil formalno s strani sodišča vročen sklep (o drugem rubežu kot dolžnikovemu dolžniku) 26. 7. 2021. Tudi teh trditev upnik v odgovoru na ugovor ni prerekal. V odgovoru na pritožbo se do dolžnikovih navedb ni opredelil. 15. Končno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil sklep o prvem rubežu v korist A. Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 razveljavljen in zavrnjen predlog za zavarovanje s kasneje izdanim sklepom z dne 23. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 18. 8. 2021 (11. stran sklepa). Ta ugotovitev pritožbeno ni sporna. Dolžnik utemeljeno opozarja, kar je razlogovalo že sodišče prve stopnje, da je vezano le na pravnomočne sklepe (11. stran sklepa). To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju Z 52/2021 zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021. Tu dolžnika kot dolžnikovega dolžnika v Z 52/2021 pa je zavezoval od 25. 5. 2021 do 18. 8. 2021. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je bila dovoljena izvršba v obravnavani zadevi 7. 9. 2021 (1. točka obrazložitve sklepa), kar ni sporno. Tega dne je sicer bil že pravnomočno od 18. 8. 2021 razveljavljen sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021, vendar je bistveno, da je bil pred tem 22. 7. 2021 izdan sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju I 1 237/2021 z vnovičnim rubežem iste terjatve, ki je predmet obravnavane izvršbe, ta sklep pa je bil neprerekano vročen dolžnikovemu dolžniku, tu dolžniku 26. 7. 2021, tu upniku pa 11. 8. 2021. Torej je bil v času izdaje sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi z dne 7. 9. 2021 in kljub pravnomočni razveljavitvi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo 18. 8. 2021 že v veljavi drugi rubež v korist A. po sklepu o izvršbi z dne 22. 7. 2021. Upnik ni zatrjeval, da bi bil v času izdaje obravnavanega sklepa o izvršbi že pravnomočno razveljavljen tudi sklep o izvršbi I 237/2021 z drugim rubežem v korist A. z dne 22. 7. 2021. Zato so od 25. oziroma 26. 5. 2021, nadaljevano 26. 7. 2021 oziroma 11. 8. 2021 v času izdaje sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi z dne 7. 9. 2021 veljali učinki rubeža terjatve, za katero je upnik vložil obravnavani predlog za izvršbo.

16. V skladu s 107. členom ZIZ s sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico. Dolžnik utemeljeno navaja: (-) da je bila upniku ob vložitvi predloga za izvršbo do izdaje sklepa o izvršbi obravnavani zadevi prepovedana izterjava terjatve iz obravnavane izvršbe oziroma je z vložitvijo predloga ravnal v nasprotju s prepovedjo Okrajnega sodišča na Ptuju iz sklepov Z 52/2021 in I 237/2021, (-) da je šlo za rubež iste terjatve, na katero se nanaša upnikov predlog za izvršbo. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je kapitalizirani znesek terjatve A. do tu upnika na dan 8. 9. 20212 znašal 62.936,01 EUR, kar je dokazoval s priloženim obračunom terjatve. Upnik v odgovoru na ugovor temu ni nasprotoval. Tudi v odgovoru na pritožbo se ne opredeli do pritožbenih navedb v zvezi z drugim nosilnim razlogom ugovora. Zato je sodišče druge stopnje dodatno delno ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, ga za ta znesek razveljavilo in zavrnilo predlog (peta točka 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

17. Zaradi dolžnikovega delnega uspeha z ugovorom je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Upnik je vložil predlog za izvršbo za 103.742,39 EUR, dolžnik se jo je uspel obraniti za skupni znesek 78.338,82 EUR, torej je njegov uspeh v ugovornem postopku 75 %, upnikov uspeh pa 25 %. Sodišče prve stopnje je upniku priznalo stroške 2.292,26 EUR, kar pritožbeno ni posebej sporno, glede na nižji uspeh je upravičen do 573,06 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

18. Sodišče druge stopnje je dolžniku priznalo nagrado po priloženem stroškovniku za ugovor z dne 9. 9. 2021 1200 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 1500 točk glede na vrednost spornega predmeta), predložitev potrdila o plačilu sodne takse z dne 9. 9. 2021 20 točk po četrti točki tar. št 39 OT (ne v presežku do zahtevanih 50 točk, ker gre le za kratek dopis), odgovor z dne 25. 10. 2021 na odgovor upnika 400 točk po tretji alineji 7. točke tar. št. 27 OT (ne v presežku do zahtevanih 1.125 točk, ker gre za drugo obrazloženo vlogo), obvestilo z dne 19. 11. 2021 in predložitev revizije 50 točk po 3. točki tar. št. 39 OT (ne v presežku do zahtevanih 1.125 točk, ker gre le za obrazložen dopis), obvestilo z dne 30. 3. 2022 20 točk po četrti točki tar. št 39 OT (ne v presežku do zahtevanih 1125 točk, ker gre le za kratek dopis), pritožba z dne 15. 4. 2021 1.200 točk po 6. točki tar. št. 27 OT (ne v presežku do zahtevanih 1.500 točk glede na vrednost spornega predmeta), ugovor zoper plačilni nalog z dne 22. 4. 2022 200 točk po šesti točki tar. št. 27 OT (ne v presežku do zahtevanih 1.125 točk, ker je bila vrednost spornega predmeta zgolj sodna taksa 100,00 EUR, ne celoten spor), za narok za obravnavo ugovora 600 točk po 10. točki tar. št. 31 OT (ne v presežku do zahtevanih 1.500 točk glede na vrednost spornega predmeta), kilometrino Ljubljana - Celje in nazaj za narok 68,20 EUR, odsotnost iz pisarne 2 x 40 točk po četrtem odstavku 6. člena OT, 2 % pavšal za stranko do 1000 točk, 1 % pavšal nad 1000 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, sodno takso za ugovor 44,00 EUR in za pritožbo 100,00 EUR ter 22 % DDV. Sodišče druge stopnje ni priznalo nagrade za predlog za odlog izvršbe z dne 5. 11. 2021, za predložitev potrdila o plačilu sodne takse za odlog in sodno takso za odlog izvršbe, ker je sodišče prve stopnje zavrglo predlog, za vlogo z dne 19. 10. 2022, ker ni izkazana, za urnino za narok, ker znesek ni specificiran. Skupaj znašajo dolžnikovi stroški za postopek pred sodiščem prve stopnje 2.995,61 EUR. Glede na 75 % uspeh mu je dolžan upnik povrniti 2.246,71 EUR stroškov. Po pobotu vzajemno priznanih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje je dolžan upnik povrniti dolžniku 1.673,65 EUR.

19. Dolžnik je delno uspel s pritožbo, njegov uspeh znaša istih 75 %, upnika pa 25 %. Sodišče druge stopnje je dolžniku priznalo nagrado za sestavo pritožbe 1.200,00 EUR po sedmi točki tar. št. 31 OT (ne v presežku do zahtevanih 1.500,00 EUR glede na vrednost spornega predmeta), 2 % pavšal do 1.000,00 EUR, 1 % nad 1.000,00 EUR, sodno takso za pritožbo 100,00 EUR, 22 % DDV, skupaj 994,50 EUR. Glede na uspeh je upravičen do 745,87 EUR.

20. Tudi upnik je upravičen do sorazmernega dela stroškov nagrade za odgovor na redno pravno sredstvo 1.200 točk po sedmi tar. št. 31 OT, 2 % materialnih stroškov do 1000 točk in 1 % od presežka, 22 % DDV. Skupaj upnikovi stroški znašajo 894,50 EUR oziroma glede na uspeh 223,62 EUR.

21. Po pobotu je vzajemno priznanih stroškov tega pritožbenega postopka je dolžan upnik povrniti dolžniku 522,25 EUR pritožbenih stroškov. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča št. 1/2006. 1 Poleg pobota je dolžnik zatrjeval tudi dve plačili upniku 24. 5. 2021 znesek 30.000,00 EUR in 8. 9. 2021 znesek 28.524,77 EUR, kar ni bilo sporno. 2 Na ta dan je dolžnik nesporno plačal upniku 28.524,77 EUR.