Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, o katerih bi moralo zaradi zagotovitve pravne varnosti odločati Vrhovno sodišče. Tudi neenotnost sodne prakse višjega sodišča ni izkazana.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da tožniku izplača dodatek v višini 65% urne postavke za delo v rizičnih razmerah za opravljenih 661 ur v času od 24. 11. 2011 do 22. 2. 2012. Presodilo je, da je tožnik za ure, ko je v takih razmerah dejansko delal, upravičen do dodatka ne glede na zadnji odstavek 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS, Ur. l. RS št. 57/2008 in naslednji), ki določa, da dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, če so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane pri prevedbi osnovne plače. Nesporno je bilo ugotovljeno, da je bil pri prevedbi tožnikove plače za delovno mesto policist specialist - bombni tehnik dodatek za nevarnost in posebne obremenitve upoštevan, vendar med nevarnosti in posebne obremenitve glede na 20. člen Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih (Uredba, Ur. l. RS št. 35/96 in naslednji) ni moglo biti vključeno delo v rizičnih razmerah. Gre za dodatek, ki je tožniku pripadal le za tiste ure dela, ko je v takih razmerah dejansko delal. V spornem obdobju je bil poslan na območje neposredne vojne nevarnosti v Egipt, kjer je varoval veleposlanika in njegovo družino.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in pritrdilo dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje.
3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka predlaga odločitev o dveh vprašanjih, in sicer 1) ali se upoštevanje spornih dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve odraža v samem vrednotenju osnovne plače delovnega mesta oziroma ali se dodatek za posebno nevarnost in ogroženost v višini 0,20 količnika in dodatek za opravljanje posebno težkih nalog v višini 0,10 količnika, ki sta ob prevedbi osnovne plače delovnega mesta že vključena, štejeta za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve in 2) ali je narava dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, ki ga določa 13. točka prvega odstavka 39. člena KPJS drugačna od dodatka za posebno nevarnost in ogroženost ter za opravljanje posebno nevarnih nalog iz 20. člena Uredbe. Meni, da gre za pomembni pravni v vprašanji, saj bo imela odločitev vpliv na odločanje o dodatkih za vse javne uslužbence. Opozarja tudi na neenotno prakso pritožbenega sodišča, ki naj bi v zadevi Pdp 1118/2012 z dne 10. 1. 2013 o istem vprašanju odločilo drugače. 4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, o katerih bi moralo zaradi zagotovitve pravne varnosti odločati Vrhovno sodišče. Tudi neenotnost sodne prakse višjega sodišča ni izkazana. Prav nasprotno - tudi v zadevi Pdp 1118/2012 je sodišče zavzelo stališče, da bi bil tožnik do dodatka za delo v rizičnih razmerah upravičen, če bi v takih razmerah dejansko delal. Zahtevek za plačilo dodatka je bil zavrnjen zgolj zato, ker je bilo ugotovljeno, da tožnik ni delal na rizičnem območju. Okoliščine primera so bile torej drugačne, kot v obravnavanem.
7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz 367a. člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.