Jedro

Ker vrednost tožbenega zahtevka iz naslova plačila razlike plače, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, presega znesek, nad katerim je revizija že po zakonu dovoljena, tožnica ne izkazuje pravne koristi za vložitev predloga za dopustitev revizije v tem delu, saj je revizija že po zakonu dovoljena.

Izrek

Glede odločitve o plačilu razlike plače se predlog za dopustitev revizije zavrže, v ostalem pa zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin primarni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožnico razporediti in pozvati na delovno mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti in za to delovno mesto skleniti pogodbo o zaposlitvi ter ji za čas od 1. 11. 1999 dalje izplačati mesečno razliko plače med plačo za delovno mesto višji svetovalec na področju kmetijstva, na katero je bila nezakonito razporejena, in plačo, ki bi jo prejemala do 21. 2. 2003 na delovnem mestu sekretarja sekretariata za izobraževanje in od 22. 2. 2003 dalje na delovnem mestu vodje oddelka za družbene dejavnosti, v zahtevanih po višini opredeljenih mesečnih zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih neto razlik. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, v katerem je tožeča stranka v bistvu ponovila svoj denarni zahtevek in zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 10.000 EUR. Zavrnitev zahtevka za razporeditev tožnice oziroma sklenitev pogodbe o zaposlitvi za konkretno delovno mesto je sodišče utemeljilo s tem, da glede na načelo svobode zaposlovanja ni podlage za naložitev delodajalcu, da tožnico razporedi na konkretno delovno mesto, da ima tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto in da tožnica ni nikoli opravljal dela na delovnem mestu, za katero uveljavlja sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

2. Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje glede denarnih zahtevkov iz naslova razlike plače za čas od 1. 11. 1999 do 30. 4. 2003 razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tako je bilo v zadevi pravnomočno odločeno o zahtevku za razporeditev tožnice oziroma sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti in o njenih zahtevkih za plačilo razlike plače za čas od 1. 5. 2003 dalje ter plačilo odškodnine v znesku 10.000 EUR.

3. Tožnica predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede odločitve sodišča druge stopnje o razporeditvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje oddelka in zoper odločitev o njenih denarnih zahtevkih iz naslova razlike plače, katerih skupna vrednost, o kateri je bilo pravnomočno razsojeno, znaša 66.757,36 EUR. Glede na to, da je v upravnem sporu dosegla odpravo sklepa, s katerim je bila v letu 1999 nezakonito razporejena na drugo delovno mesto, bi na podlagi določb 281. člena Zakona o upravnem sporu (ZUP) in 25. člena Ustave RS sodišče moralo slediti njenim zahtevkom tako glede razporeditve na delovno mesto, kot glede plačila razlike plače. Navaja, da gre za pravna vprašanja, pomembna za razvoj prava preko sodne prakse in glede teh vprašanj Vrhovno sodišče v zvezi s spori javnih uslužbencev še ni oblikovalo sodne prakse.

4. Glede odločitve o zahtevku za plačilo razlike plače predlog ni dovoljen, v ostalem pa ni utemeljen.

5. Ne glede na oblikovanje tožbenega zahtevka in izreka sodbe v delu, glede katerega je vložen predlog za dopustitev revizije, je v smislu določb ZPP potrebno upoštevati, da gre za odločitev o zahtevku za razporeditev oziroma sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti in za denarni zahtevek za plačilo razlike plače. Gre za dva samostojna zahtevka, od katerih se prvi nanaša na oblikovanje pravice iz delovnega razmerja, drugi pa predstavlja premoženjski delovni spor.

6. Na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje že po zakonu dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Ker vrednost tožničinega zahtevka iz naslova plačila razlike plače, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, presega navedeni znesek, tožnica ne izkazuje pravne koristi za vložitev predloga za dopustitev revizije v tem delu, saj je revizija že po zakonu dovoljena. Zato je sodišče v tem delu v smislu prvega odstavka 274. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.

7. V zvezi z odločitvijo o zahtevku za razporeditev tožnice oziroma sklenitev pogodbe o zaposlitvi za konkretno delovno mesto, razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP v tem delu predlog za dopustitev revizije zavrnilo.