Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo, ko ta ne pride na delo in razlogov za svojo odsotnost ne opraviči?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo, ko ta ne pride na delo in razlogov za svojo odsotnost ne opraviči.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati nadomestilo plače za čas od 1. 1. 2012 do 30. 5. 2014 v skupnem znesku 10.307,31 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, odpravnino zaradi upokojitve in regres za letni dopust za leta 2010 do 2014. Zahtevku za plačilo plače je ugodilo na podlagi 136. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami), saj ta ne določa neizplačila plač kot posledico izostanka z dela. V posledici tožeči stranki pripadajo tudi druge pravice iz delovnega razmerja. Sodišče je odločitev oprlo na dejstvo, da je med strankama postopka vse do upokojitve tožeče stranke, kljub njeni neopravičeni odsotnosti v spornem obdobju, obstajalo delovno razmerje na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je podlaga za utemeljenost zahtevka za izplačilo plač v spornem obdobju 136. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02 s spremembami) oziroma 136. člen ZDR-1, ki določata, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v primerih, ki so določeni z zakonom; neopravičenega izostanka ni med temi primeri.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede odločitve, da je tožeči stranki dolžna izplačati plačo, čeprav ta ni prihajala na delo iz neupravičenih razlogov ter tudi regres za letni dopust in odpravnino ob upokojitvi, čeprav delavec ne dela in opravičenost odsotnosti delodajalcu ne izkaže. Na navedeno vprašanje sodišči druge in prve stopnje nista odgovorili in je zato prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in pravice do enakega varstva pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS.

4. Predlog je utemeljen glede vprašanja navedenega v izreku sklepa.

5. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: — če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali — če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali — če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podan pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo dopustilo.