Jedro

Izrecna navedba tožnice, naj se vloga, ki jo imenuje „poziv na dopolnitev odločbe“ ne šteje kot pritožba, je po presoji sodišča zadosten razlog za to, da je upravni organ prve stopnje upravičeno navedeno vlogo štel kot informativno vlogo in je ni obravnaval kot vloženo pravno sredstvo zoper odločbo o dodelitvi sredstev iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij. Naknadno vložena pritožba po preteku pritožbenega roka ne more šteti kot pravočasno vloženo (pravno sredstvo), zato je bila odločitev prvostopenjskega upravnega organa o njenem zavrženju pravilna.

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ, v kolikor pritožbe ne bi obravnaval kot rednega pravnega sredstva, vlogo tožeče stranke šteti kot predlog za obnovo postopka, ker za to organ, glede na strogo obličnost tega predloga, po določbah ZUP ni imel pravne podlage.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom upravnega organa prve stopnje št. 328-2-000280/2005 z dne 22. 6. 2011 je odločeno, da se pritožba stranke A.A. (tožnice v tem sporu) KMG-MID: 100338079 zoper odločbo, št. 328-2-000280/2005-5 z dne 3. 2. 2006, kot prepozna zavrže. V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ navaja, da so dne 9. 2. 2006 bila v upravni zadevi dodeljena sredstva iz naslova pomoči mladim kmetom stranki A.A. (tožnice v tem sporu) in vročena odločba o dodelitvi sredstev št. 328-2-000280/2005-5 z dne 3. 2. 2006, zoper katero je imela stranka pravico do pritožbe v roku 15 dni od vročitve. Stranka je pritožbo poslala dne 15. 3. 2006 in s tem zamudila petnajstdnevni rok, zato se pritožba, skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP, zavrže kot prepozna.

Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa ter še podrobno navaja določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se nanašajo na štetje rokov (100. in 101. člen ZUP).

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v upravnem postopku nastopala kot laična oziroma prava neuka stranka. Prvostopenjsko odločbo je sprejela dne 9. 2. 2006, dne 22. 2. 2006 pa je posredovala na upravni organ vlogo, v kateri je izrecno navedla, da se z navedeno odločbo ne strinja, poleg tega je ta odločba neobrazložena in se je ne da preizkusiti. Glede na vsebino te vloge ne more biti dvoma, da je šlo že pri vlogi tožeče stranke z dne 22. 2. 2006 za pritožbo. S tem ni zagotovljeno varstvo pravic po 7. členu ZUP. Tudi če bi upravni organ štel, da ima vloga tožnice z dne 22. 2. 2006 morebitne pomanjkljivosti, bi moral tožnico pozvati na morebitno odpravo pomanjkljivosti. Opozoriti bi jo moral na njene koristi in pravice ter skrbeti, da njena nevednost in neukost nista v škodo pravic, ki gredo tožnici po zakonu. Nadalje navaja, da izpodbijana odločba nima razlogov za odločitev. V nadaljevanju tožbenih navedb se sklicuje na večkratni poziv tožnice upravnemu organu, da izda dopolnilno odločbo glede upoštevanja izplačila nujnega deleža kot stroškov prevzema kmetije. O tem ni upravni organ nikoli odločil. V nadaljevanju še navaja, da so izpolnjene tudi okoliščine za obnovo postopka, ker bi moral ob smiselni uporabi 235. člena ZUP upravni organ to vlogo šteti kot predlog za obnovo postopka oziroma bi ga moral obnoviti po uradni dolžnosti. Upravni organ je namreč v zadevi javnega razpisa za leto 2004 izdal odločbo št. 328-2-93/2007-29 z dne 19. 2. 2007, kjer je upošteval izplačilo nujnega deleža kot stroške prevzema kmetije. To so nova dejstva in novi dokazi. Izpolnjeni pa so tudi pogoji glede obnove postopka po 260. členu ZUP. Zaradi tega pa tožnici ni bila dana možnost, da bi bila udeležena kot stranka postopka, da bi se izjavila o dejstvih in dokazih. Predlaga, da se izpodbijani odločbi kot nezakoniti odpravita in da se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi, da sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje sodišča dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Sodišče je v obravnavanem primeru sodilo po sodniku posamezniku v skladu z določbo 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, glede na to, da se izpodbijajo procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Med strankami postopka je sporno, ali je mogoče vlogo tožnice z dne 22. 2. 2006 (sprejeto na upravni organ dne 24. 2. 2006) naslovljeno na prvostopenjski upravni organ po prejetju odločbe o dodelitvi sredstev št. 328-2-000280/2005-5 z dne 3. 2. 2006 šteti kot pritožbo, ki je bila vložena v zakonitem 15. dnevnem roku od vročitve odločbe, torej kot pravočasno vloženo pravno sredstvo.

V vlogi z dne 22. 2. 2006, ki ga tožnica imenuje kot „poziv za dopolnitev odločbe št. 328-2-000280-2005-5“, v četrtem odstavku izrecno navaja, da se ta dopis naj ne šteje kot pritožba na odločbo, ampak samo kot poziv za dopolnitev odločbe. Navaja še, da šele na podlagi odgovora si pridržuje pravico do pritožbe, če ugotovi, da je prišlo do pomote pri točkovanju. Izrecna navedba tožnice, da se navedeni poziv naj ne šteje kot pritožba, je tudi po presoji sodišča zadostni razlog za to, da je upravni organ prve stopnje upravičeno navedeno vlogo štel kot informativno vlogo in je ni obravnaval kot vloženo pravno sredstvo zoper odločbo z dne 6. 2. 2006 o dodelitvi sredstev iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005 v višini 1,920.000 SIT, na čigar dolžnost nakazuje tožnica s sklicevanjem na 7. člen ZUP. Kot je iz upravnih listin razvidno, je namreč na navedeni poziv upravni organ prve stopnje tožnici poslal obrazložitev točkovanja vloge 328-2-280/2005 z dne 7. 3. 2006, v kateri je podrobno razčlenil točkovanje s strani strokovne komisije.

Glede na navedeno, se tudi po presoji sodišča naknadno vložena pritožba po preteku pritožbenega roka, ki ga določa prvi odstavek 235. člena, ne more šteti kot pravočasno vloženo (pravno sredstvo) in je bila odločitev prvostopenjskega upravnega organa o zavrženju pritožbe z dne 14. 3. 2006 kot prepozne, v skladu z določbo 240. člena ZUP.

Ker ni bilo izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe, je sodišče odločalo samo o izpolnitvi tega procesnega pogoja, zato se tudi ne spušča v nadaljnjo obravnavo tožbenih navedb, glede upoštevanja izplačila nujnega deleža kot stroškov prevzema kmetije in v nadaljevanju citirano upravno sodno prakso.

Nadalje je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ, v kolikor pritožbe ne bi obravnaval kot rednega pravnega sredstva, vlogo tožeče stranke šteti kot predlog za obnovo postopka, ker zato upravni organ, glede na strogo obličnost tega predloga, po določbah ZUP ni imel pravne podlage.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.