Jedro

Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (243., 244. in 252. člen ZPP). Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem (kot sestavni del pravice do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave). Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine.

Tovrstne ekspertize, izdelane po naročilu pravdnih strank, torej predstavljajo del strankinih navedb in nimajo neposredne dokazne vrednosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 9.656,73 EUR s pripadki ter odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo ter odločilo, da toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Na predlog toženca je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 44/2020 z dne 16. 6. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali lahko ima pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje dokazno vrednost v postopku pred sodiščem?

4. Toženec je v zakonskem roku vložil revizijo. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Priglasil je stroške revizijskega postopka.

5. Tožnik na revizijo ni odgovoril. **Relevantno dejansko stanje**

6. Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, ki so za odločitev o reviziji odločilnega pomena in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), so: - Toženec (podjemnik) je za tožnika (naročnika) opravil storitve asfaltiranja (dobava in vgradnja asfalta) na območju parkirišča pred njegovimi poslovnimi prostori. Dogovorjena je bila vgradnja asfalta debeline 10 + 4 cm.

- Dne 5. 6. 2015 je bil po naročilu tožnika opravljen pregled opravljenih del s strani predstavnika Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ki je podal tudi Poročilo z dne 10. 8. 2015 (v nadaljevanju: poročilo ZAG). Toženec je bil prisoten pri terenskem pregledu.

- Tožnik je na podlagi poročila ZAG v pravdi zahteval znižanje plačila zaradi manjše vgrajene količine asfalta (tanjše plasti asfalta od dogovorjene).

**Razlogi sodišč nižjih stopenj**

7. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Zaključek o obstoju zatrjevane napake (manjše vgrajene količine asfalta) je oprlo predvsem na poročilo ZAG, ki ga je upoštevalo kot dokaz in ne kot del trditvene podlage. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da toženec izvajalcu strokovne analize (tj. ZAG) ni nasprotoval, da je bil njegov predstavnik prisoten pri odvzemu analize vzorcev na terenu in da je ustreznost strokovnega mnenja potrdil sodno imenovani izvedenec mag. A. A., ki je zaradi neusposobljenosti za vzorčenje asfaltbetonov podal izvedensko mnenje le na podlagi primerjave dokumentov iz sodnega spisa.

8. Sodišče druge stopnje je pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje in izpostavilo, da se praviloma predpravdna strokovna mnenja po sodni praksi sicer štejejo kot del trditvene podlage pravdne stranke, da pa ima v konkretnem primeru glede na okoliščine neposredno dokazno vrednost. Četudi toženec po prejemu poročila ZAG pred pravdo ni imel razloga za ugovor, ker naj bi debelina asfalta sploh ne bila sporna, pa je imel možnost ugovarjati v predmetni pravdi, kjer je (neutemeljeno) ugovarjal le načinu odvzema asfaltnih jeder, ne pa tudi drugim zaključkom poročila ZAG.

**Glede obsega revizijskega preizkusa**

9. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

**Presoja revizije**

10. Revizija ni utemeljena.

11. Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima v pravdi pravno naravo trditvene podlage.1 Tega ne spremeni okoliščina, da je druga stranka pri ogledu, ki je služil kot podlaga za izdelavo takšnega strokovnega poročila, prisostvovala.

12. Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (243., 244. in 252. člen ZPP). Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem (kot sestavni del pravice do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave). Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine.2

13. Tovrstne ekspertize, izdelane po naročilu pravdnih strank, torej predstavljajo del strankinih navedb in nimajo neposredne dokazne vrednosti. Stališče sodišč druge in prve stopnje, da ima pred pravdo pridobljeno poročilo ZAG pravno naravo dokaza, je torej napačno.

14. Zato, ker so tovrstna strokovna mnenja del navedb o dejstvih in ne dokaz, pa so lahko predmet prerekanja oziroma priznanja v smislu 212. in 214. člena ZPP. Iz sodb sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je toženec v zvezi s trditvami iz strokovnega poročila ZAG ugovarjal le načinu odvzema asfaltnih jeder oziroma vzorčenju (kar se je tekom dokaznega postopka izkazalo za neutemeljen ugovor - prim. 14. in 15. točko prvostopenjske sodbe in 8. točko drugostopenjske sodbe), ne pa tudi drugim trditvam iz tega poročila, s tem pa tudi ne trditvam o nezadostni debelini asfaltne površine (10 + 4 cm). Toženec v reviziji ne pove, kdaj je v teku postopka pred sodiščema konkretizirano ugovarjal tožnikovim trditvam o nezadostni debelini vgrajenega asfalta, čeprav prav to predstavlja njegovo revizijsko breme, ki mu ni zadostil. V reviziji izpostavljene trditve iz odgovora na tožbo, češ da je poročilo glede debeline asfalta neuporabno in da naj se to poročilo v tem delu ne povzema (zadnji odstavek na 4. strani njegove revizije), namreč predstavljajo zanikanje dejstev nasprotne stranke brez navajanja razlogov, zaradi česar se po drugem odstavku 214. člena ZPP trditve nasprotne stranke o teh dejstvih štejejo za priznane.

15. Na podlagi obrazloženega se izkaže, da je odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje sicer nikalen, vendar zgolj napačna pravna kvalifikacija poročila ZAG s strani sodišč druge in prve stopnje glede na uveljavljane revizijske argumente (gl. prejšnjo točko te sodbe) ni vplivala na pravilnost sprejetih odločitev. S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena. Ker je ugotovilo, da ni podan z revizijo uveljavljan revizijski razlog, jo je na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gl. na primer odločbe VS RS II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007, II Ips 318/2005 z dne 14. 6. 2007, II Ips 651/2005 z dne 24. 1. 2008, II Ips 895/2009 z dne 23. 2. 2012, II Ips 195/2015 z dne 14. 4. 2016. 2 Prim. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 492 in tam navedena sodna praksa.