Jedro

Pritrditi je toženi stranki, da se skladno s sodno prakso slovenskih sodišč predpravdna izvedeniška mnenja (praviloma) štejejo le kot del trditvene podlage stranke, ne pa kot dokaz. Vendar v obravnavanem primeru sodišče druge stopnje vztraja na stališču, da ima pred pravdo pridobljeno Poročilo ZAG glede na okoliščine konkretnega primera neposredno dokazno vrednost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v ponovnem sojenju odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 9.656,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.779,15 EUR od dne 12. 1. 2015 do plačila in od zneska 1.877,58 od dne 23. 6. 2015 do plačila. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 5.560,95 EUR v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2.Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Vztraja, da pred pravdo pridobljenega izvedeniškega mnenja Zavoda za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju ZAG) z dne 10. 8. 2015 ni mogoče upoštevati kot dokaz. Skladno s sodno prakso ga je potrebno šteti le kot del tožbenih navedb tožeče stranke. Navaja, da je debelina asfaltne prevleke postala sporna šele v predmetnem postopku, zato razloga, da bi ugovarjala prejetemu Poročilu ZAG, ki je bilo izdelano z namenom ugotovitve drugih stvarnih napak, ni imela. Vztraja, da na lokacijo in točke odvzema vzorcev asfalta ni imela vpliva. Protivi se tudi plačilu stroškov izdelave predpravdnega izvedenskega mnenja. Glede datuma izvedbe del je tožena stranka prepričana, da je izvedeni dokazni postopek potrdil, da je dela za tožečo stranko izvajala tako v novembru kot v decembru 2014. To dejstvo potrjuje tako predpravdno mnenje ZAG, kot tudi predloženi gradbeni dnevniki. Zato ni mogoče zagovarjati stališča, da je tožena stranka navedbe o tem, kdaj so se izvajala dela za tožečo stranko, podala prepozno. Sicer pa je tožena stranka še vedno prepričana, da debelina asfalta v obravnavani zadevi dejansko ni pomembna. Cena je bila med pravdnima strankama določena izključno po m2 in debelina asfalta na ceno ni imela nobenega vpliva. Pomembna je bila izključno kvaliteta in uporabnost storitve, kar pa je bilo potrjeno tako s končnim poročilom ZAG kot tudi v predmetnem pravdnem postopku izdelanim izvedeniškim mnenjem mag. Ž.P.. Glede višine zahtevka tožena stranka navaja, da je celotnemu tožbenemu zahtevku ugovarjala že ob vložitvi odgovora na tožbo, kasneje pa še v pripravljalnih vlogah in svoje ugovore tudi podrobno pojasnila. Zato so navedbe sodišča prve stopnje, da je tožena stranka prepozno ugovarjala izračunu višine zahtevka iz naslova premalo dobavljenega asfalta in iz naslova povračila stroškov izdelave predpravdnega mnenja, protispisne. Tožena stranka glede na navedeno predlaga spremembo sodbe oziroma podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje ob preizkusu zadeve v okviru razlogov, ki jih navaja pritožba in glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ugotavlja naslednje:

6.Tožeča stranka je v obravnavanem gospodarskem sporu kot naročnica del (dobava in vgradnja asfalta na parkirnih površinah pred poslovnimi prostori tožeče stranke) zatrjevala, da ji tožena stranka kot izvajalka del ni dobavila dogovojene količine asfalta in posledično zahtevala znižanje plačila, kot enega izmed jamčevalnih zahtevkov naročnika po 639. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

7.Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da sta se stranki dogovorili za vgradnjo asfalta debeline 10 + 4 cm. Tožena relevantnost dogovorjene debeline asfalta neutemeljeno izpodbija z navedbami, da je bila cena dogovorjena po m2 in da je bila storitev opravljena kvalitetno. Predmet pogodbe je bila tako vgradnja kot dobava asfalta, zato premalo dobavljena in vgrajena količina asfalta nedvomno predstavlja napako dela, ki upravičuje uveljavljanje zakonsko predvidenih jamčevalnih zahtevkov.

8.Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju zatrjevane napake dela oprlo (predvsem) na ugotovitve ZAG v Poročilu z dne 10. 8. 2015, ki ga je tožeča stranka pridobila pred predmetno pravdo. Pritrditi je toženi stranki, da se skladno s sodno prakso slovenskih sodišč predpravdna izvedeniška mnenja (praviloma) štejejo le kot del trditvene podlage stranke, ne pa kot dokaz. Vendar v obravnavanem primeru sodišče druge stopnje vztraja na stališču, da ima pred pravdo pridobljeno Poročilo ZAG glede na okoliščine konkretnega primera neposredno dokazno vrednost. Tožena stranka je sodelovala v postopku preiskave vgrajene asfaltne površine s strani predstavnika ZAG, katerega izbiri ni nasprotovala. Točke odvzema asfaltnih jeder sta izbrala tako predstavnik tožeče stranke kot predstavnik tožene stranke. Ugovorne navedbe tožene stranke, da na mesto odvzema vzorca ni imela vpliva, so se v postopku na prvi stopnji izkazale za neresnične (izpovedba zakonitega zastopnika tožeče stranke). Prav tako ugovorne navedbe, da so se vzorci jemali na površini „dnevne sobe“ ob tem, ko je celotna površina merila 4000m2 (tč. 14. obrazložitve sodbe). Četudi tožena stranka, kot pravi, po pridobitvi izvedeniškega mnenja ZAG, ni imela razloga za nasprotovanje le-temu, ker neustrezna debelina oziroma količina vgrajenega asfalta dotlej ni bila sporna, pa je to možnost imela v predmetni pravdi, kjer pa je, kot že rečeno, (neutemeljeno) ugovarjala le načinu odvzema vzorcev asfalta, ne pa tudi strokovnim ugotovitvam ZAG. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja zatrjevane napake tako utemeljeno sledilo ugotovitvam ZAG (podrobneje tč. 15 obrazložitve sodbe) in pravilno zaključilo, da je tožena stranka ob asfaltiranju parkirišča tožeče stranke vgradila nezadostno količino asfalta oziroma manjšo od pogodbeno dogovorjene količine.

9.Nenazadnje pa zatrjevano nezadostno količino vgrajenega asfalta potrjujejo tudi pridobljene dobavnice o dobavi asfalta družbe P. – T. d.o.o., pri kateri je tožena stranka naročila asfalt. Ob izkazanem manjku vgrajenega asfalta dejstvo ali so se dobave asfalta vršile v mesecu novembru in/ali decembru 2014 niti ni pomembno. Kljub temu pa je pritrditi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je navedbe o dobavah asfalta v novembru 2014 tožena stranka podala prepozno. Tožena stranka do takrat, ko jo je na naroku 14. 6. 2018 na to opozorilo sodišče, dejstvu, da je bil asfalt dobavljen (šele oz. samo) v decembru 2014 ni pravočasno ugovarjala. Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka pravno relevatna dejstva zatrjevati oziroma v danem primeru navedbam tožeče stranke o dobavah asfalta v decembru pravočasno obrazloženo ugovarjati. Zgolj predložitev dokazov, iz katerih bi naj ta dejstva izhajala, ne zadošča. Pritožbeno sklicevanje na gradbene dnevnike in Poročilo ZAG o dobavah v novembru 2014 je zato neutemeljeno.

10.Sodišče druge stopnje kot pravilno ocenjuje tudi odločitev o višini tožbenega zahtevka, ki jo je sodišče prve stopnje jasno in izčrpno obrazložilo. Sodišče prve stopnje se je v tč. 20 obrazložitve sodbe opredelilo do ugovornih navedb tožene stranke v zvezi z višino tožbenega zahtevka in jim celo pritrdilo v smislu nepravilnosti izhodiščnega pristopa tožeče stranke k izračunu višine zahtevka. Tožeča stranka pa je v vlogi z dne 14. 9. 2017, na podlagi računov dobave asfalta družbe P. - T. d.o.o., predstavila podrobnejši izračun količine vgrajenega asfalta v razmerju do dogovorjene količine. Do teh pravno relevatnih izhodišč za izračun manjvrednosti del se pa se tožena stranka v nadaljevanju pravdne ni (več) obrazloženo opredelila, zato jih je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo. Kljub temu, pa jim ni nekritično sledilo, saj jih je preizkusilo v smislu določbe 640. člena OZ, ki zahtevek za znižanje plačila opredeljuje kot razliko med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo izvršenega dela z napako, ter glede na razmerje med dogovorjeno količino asfalta in izkazanimi dobavljenimi količinami oziroma manjkom vgrajenega asfalta, ob upoštevanju vrednosti enote nezadostno vgrajene plasti asfalta (t.j. nosilne plasti AC 32 base), pravilno izračunalo prikrajšanje tožeče stranke zaradi napake dela.

11.Glede zahtevka za povrnitev stroškov izdelave predpravdnega izvedeniškega mnenja ZAG, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka temu delu zahtevka, ki je odškodnindke narave, ni obrazloženo oporekala, zato je tožeči stranki utemeljeno prisodilo tudi znesek 1.877,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12.Ker je torej izpodbijana odločitev ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju materialnopravno pravilna, hkrati pa ni obremenjena s pritožbeno uveljavljanimi, niti kakšnimi drugimi uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka, je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

13.Zaradi neuspeha s pritožbo tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 639, 639/2, 640.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.