Jedro

V konkretni zadevi ne gre za premoženjski spor, prav tako pa ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj tožniku z izpodbijanim disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja, pogojno odloženega za dobo enega leta, delovno razmerje ni prenehalo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo odločb MORS št. 100-241/2011-6 z dne 29. 7. 2011 in št. 100-241/2011-11 z dne 27. 10. 2011 o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, pogojno odloženega za dobo enega leta in za povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožena stranka v disciplinskem postopku ugotovila, da ima obravnavano dejanje vse znake kaznivega dejanja obrekovanja in žaljive obdolžitve, kar pa lahko ugotovi samo kazensko sodišče. V disciplinskem postopku naj se ne bi smelo ugotoviti, da je utemeljeno osumljen teh kaznivih dejanj, če bi bil hkrati v kazenskem postopku zaradi istih kaznivih dejanj oproščen oziroma bi bil zoper njega kazenski postopek ustavljen. Kazenski postopek, ki se vodi pod opravilno številko II K 60349/2011 naj bi bil predhodno vprašanje tega postopka. Tožnik naj bi samo opravljal naloge predsednika sindikata. Dejanja, ki se očitajo tožniku, da je javno pozival k zamenjavi načelnika generalštaba in da je zatrjeval neresnice so dejanja, ki jih tožnik lahko opravlja v funkciji predsednika Sindikata vojakov Slovenije. Sodišče naj ne bi obrazložilo, zakaj šteje tožnika osebno za avtorja spornih pozivov in objav, ne pa Sindikata vojakov Slovenije, ki jih je formalno objavil. Predsednik sindikata naj bi užival posebno varstvo po Konvenciji MOD št. 87. Odločitev sodišča naj bi bila tudi v nasprotju z 10. in 11. členom Evropske konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur. l. RS, MP št.7-41/1994 (RS 33/1994)) . Sodišče je zaključilo, da je vedel za vse nepravilnosti, takšne dokazne ocene pa naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Prav tako naj ne bi bilo mogoče preizkusiti zaključka, da je obstajal utemeljen sum, da je storil kazniva dejanja, ki se mu očitajo. Tožnik naj ne bi bil pasivno legitimiran v tem postopku saj je novico objavil Sindikat vojakov Slovenije.

4. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo, v katerem je predlagala zavrnitev revizije.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija ni dovoljena.

7. Na podlagi 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) je revizija po samem zakonu dovoljena v premoženjskih individualnih delovnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek ter v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. V konkretni zadevi ne gre za premoženjski spor, prav tako pa ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj tožniku z izpodbijanim disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja, pogojno odloženega za dobo enega leta, delovno razmerje ni prenehalo.

8. Zaradi tega je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.