Jedro

Ker je pritožbeno sodišče očitno prezrlo dokazne predloge tožene stranke, ji je s tem onemogočilo učinkovito obravnavanje pred sodiščem. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se v delu, v katerem je bila sodba sodišča prve stopnje spremenjena, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača znesek 17.886,06 EUR za opravljena tesarska in krovska dela. Po ugotovitvi, da je tožena stranka tožeči stranki plačala 138.954,12 EUR, je štelo, da je bila tožeča stranka v celoti poplačana za svoje delo na devetih hišah, ki jih je sicer kot investitor gradila tožena stranka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je bilo ugodeno zahtevku za plačilo 8.056,13 EUR z zamudnimi obrestmi. Najprej je ugotovilo, da je tožena stranka plačala tožeči stranki za tesarska in krovska dela 136.954,12 EUR (in ne 138.954,12 EUR), nato pa zavzelo stališče, da „ni dokazov za tezo, da se neplačanih 15 % pogodbene cene nanaša izključno na streho desete hiše.“ Zato naj bi ostalo neplačanih 5 %, kar znese 8.056,13 EUR. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 28/2012-8 z dne 17. 7. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo dejanskega stanja v nasprotju s strani tožeče stranke neprerekanimi trditvami tožene stranke kršilo pravila o dokaznem bremenu (214. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP)? - Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker glede na prerekano zapadlost terjatve ni obrazložilo odločitve o zakonskih zamudnih obrestih? - Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov?

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje drugostopenjskemu sodišču. 5. Tožeča stranka na prejeto revizijo ni odgovorila.

Relevantno dejansko stanje

6. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o izvedbi krovsko-kleparskih del na desetih stanovanjskih hišah v naselju Ž. G. v K. p. K. za znesek 161.122,50 EUR. Zgrajenih je bilo devet hiš, tožena stranka pa je plačala tožeči stranki 136.954,12 EUR, kar predstavlja 85 % pogodbene vrednosti za vseh deset hiš.

Razlogi za ugoditev reviziji

7. Revident najprej uveljavlja, da je v postopku na prvi stopnji trdil, da 15 % pogodbene vrednosti predstavlja plačilo za zadnjo hišo, da je bilo dogovorjeno, da bo ta hiša zgrajena povsem ločeno od ostalih hiš in da je bila tudi povsem drugačna od ostalih. Teh trditev tožeča stranka naj ne bi nikoli prerekala, še več, nikoli naj ne bi trdila, da dela na zadnji hiši predstavljajo 10 % pogodbene vrednosti.

8. Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Določba se nanaša na dejstva, ki so podlaga za uporabo pravnih pravil. Dogovor pravdnih strank, da znaša plačilo za tesarska in krovska dela za zadnjo hišo 15 % pogodbene vrednosti, bi bilo gotovo tako dejstvo. Vendar pa revident (kot tožena stranka) na prvi stopnji ni trdil, da je bil tak dogovor pravdnih strank. Iz pripravljalne vloge je mogoče zgolj sklepati na njegovo stališče, da 15 % pogodbene vrednosti predstavlja plačilo za zadnjo hišo (ne pa, da je bil tak dogovor strank). To pa ni dejstvo, na katerega bi bilo mogoče (v tej zadevi) opreti uporabo pravnega pravila. Zato drugostopenjsko sodišče ni zagrešilo očitane kršitve pravila o dokaznem bremenu.

9. Revident uveljavlja, da drugostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov (vpogled v oba tlorisa, gradbeno dovoljenje, zaslišanje obeh pravdnih strank). Šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka bi po njegovem mnenju lahko ocenilo, kakšen je bil dogovor pravdnih strank o ceni za zadnjo hišo (10 % ali 15 % od skupne cene).

10. Drugostopenjsko sodišče v 8. točki obrazložitve ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo svojega zaključka, da je tožena stranka tožeči stranki plačala pogodbeno dogovorjeni znesek za izvedbo del na devetih hišah in zato ni mogoče preizkusiti, zakaj je štelo, da je tožena stranka plačala pogodbeno ceno za delo na devetih hišah. Dodalo je, da se ob upoštevanju dejstev, ki jih je mogoče preizkusiti, izkaže, da je zaključek prvostopenjskega sodišča nepravilen. Pri tem je navedlo, da tožena stranka „ni predložila nobenih dokazov za tezo, da se neplačanih 15 % pogodbene cene nanaša izključno na streho desete hiše.“

11. Ugotovitvam drugostopenjskega sodišča ni mogoče pritrditi. Zgrajenih je bilo devet hiš in je zato razumno sklepati, da sporno neplačilo zadeva prav streho desete hiše. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi v zvezi s trditvijo, da naj bi bila deseta hiša bistveno drugačna od prvih devetih, kar ima pomen pri odločanju, kaj je bilo plačano in kaj ne, predlagala več dokazov. Ker je pritožbeno sodišče očitno prezrlo dokazne predloge tožene stranke, ji je s tem onemogočilo učinkovito obravnavanje pred sodiščem. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijano sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

12. V ponovljenem postopku naj sodišče druge stopnje razpiše obravnavo v skladu z določbo 2. alineje tretjega odstavka 347. člena ZPP. Če bo odločilo enako kot z izpodbijano sodbo, bo moralo obrazložiti tudi začetek teka zamudnih obresti, na kar revizija utemeljeno opozarja. Revident namreč uveljavlja, da je bil med strankama sporen trenutek zapadlosti vtoževane terjatve in v zvezi s tem opozarja na določbo 4. člena pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki, po kateri 15 % pogodbene vrednosti zapade v plačilo po končanju desete hiše. O stroških postopka

13. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.