Jedro

V sodni praksi je namreč povsem jasno, da pomožni kriterij, ki ga sodišče uporablja zaradi primerjave konkretne odškodnine z drugimi podobnimi škodnimi primeri in odškodninami zanje predstavljajo podatki o neto plači, ki so redno objavljeni v Uradnih listih Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I in II izreka spremeni tako, da odslej glasi: "I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 18.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 5. 2017 dalje do plačila, in sicer na fiduciarni račun pooblaščenca tožeče stranke, št. SI56 0468 2011 4404 504, odprt pri Nova KBM d.d., vse v roku 15 dni.

II. V presežku do vtoževanega zneska v višini 21.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 5. 2017 dalje do plačila, se tožbeni zahtevek zavrne."

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točki III izreka potrdi.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) v roku 15 dni plačati 18.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2018 dalje do plačila, in sicer na fiduciarni račun njenega pooblaščenca, št. SI56 0468 2011 4404 504, odprtega pri Nova KBM d.d.; v presežku do vtoževanega zneska v višini 21.000,00 EUR in glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od dne 27. 5. 2017 do dne 10. 1. 2018 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti še pravdne stroške v višini 3.131,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, in sicer prav tako na zgoraj navedeni fiduciarni račun njenega pooblaščenca (točka III izreka).

2. Zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, vse s stroškovno posledico za toženko.

Bistvo pritožbene graje je, da je prisojena odškodnina prenizka in da je tožnica upravičena do celotne vtoževane odškodnine, saj je bil pokojni G.Š. njen dolgoletni zunajzakonski partner. Vse od leta 2001 sta bila imenovana namreč nerazdružljiva in sta večino časa preživela skupaj, tako v času študija v Ljubljani, kot kasneje v F., kjer sta prebivala s pokojnikovo družino. Tožnico je smrt partnerja zelo prizadela in ji pustila močno bolečino ter jo na trenutke pahnila v depresivno stanje in ji vzela vsakdanje veselje in radost, zato je slednja nedvomno upravičena do celotne vtoževane odškodnine. V nadaljevanju pritožba izpodbija še odločitev sodišča prve stopnje o teku zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine in meni, da bi slednje morale teči že od dne 27. 5. 2017 dalje, saj je toženka tedaj že razpolagala z dopisom Sektorja kriminalistične policije PU Nova Gorica z dne 11. 7. 2017 in poročilom z dne 26. 10. 2016, ki ju je prejela skupaj s predpravdnim odškodninskim zahtevkom, zato bi se že tedaj lahko opredelila do odškodninskega zahtevka in izplačala zanjo nesporni del odškodnine, tudi ob upoštevanju morebitne sokrivde pokojnega G.Š.. V posledici pritožbe zoper glavno stvar tožnica izpodbija še stroškovno odločitev sodišča prve stopnje in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka na pritožbo tožnice ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, ob tem pa v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6. Pregled zadeve pokaže, da je pritožbeno nesporno, da sta bila tožnica in pokojni G.Š. od leta 2001 dalje v zunajzakonski skupnosti, skupaj torej 14 let. Skupaj sta živela vse od študentskih let naprej, zadnje leto pri pokojnikovih starših, saj sta nameravala kupiti lastno stanovanje in si ustvariti družino. Prav tako je pritožbeno nesporno, da se tožnica še danes težko sooča z izgubo zunajzakonskega partnerja, kar vpliva na njene vsakodnevne aktivnosti.

7. Glede na povzeto pritožbeno nesporno dejansko stanje je tožnica nedvomno upravičena do pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (prvi in četrti odstavek 180. člena v zvezi s 179. členom Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), pri odmeri katere pa je potrebno upoštevati načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prav slednje načelo pa zahteva, da sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine upošteva tudi sodno prakso odmerjanja odškodnin v podobnih škodnih primerih, s čimer se varujeta ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Upoštevajoč navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je prisojena odškodnina v višini 18.000,00 EUR, glede na obseg, stopnjo in trajanje tožničinih duševnih bolečin, primerna in da sodi v okvir odškodnin prisojenih v podobnih škodnih primerih, kjer so sodišča priznavala odškodnine v višini 12-15 povprečnih mesečnih plač1. 9. V tej zvezi sodišče druge stopnje pojasnjuje še, da pritožba neutemeljeno graja, da se po ustaljeni sodni praksi nepremoženjska škoda določa po povprečni bruto in ne neto plači v Republiki Sloveniji, saj temu ni tako. V sodni praksi je namreč povsem jasno, da pomožni kriterij, ki ga sodišče uporablja zaradi primerjave konkretne odškodnine z drugimi podobnimi škodnimi primeri in odškodninami zanje predstavljajo podatki o neto plači, ki so redno objavljeni v Uradnih listih Republike Slovenije2. 10. Ima pa obravnavana pritožba prav, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine od dne 27. 5. 2017 dalje, ko se je iztekel 15 dnevni paricijski rok iz predpravnega odškodninskega zahtevka, v okviru katerega je toženka prejela tudi dopis Sektorja kriminalistične policije PU Nova Gorica z dne 11. 1. 2017 (priloga spisa B10), iz katerega nedvomno izhaja, da je bil pokojni G.Š. le sopotnik v letalu, in ne njegov pilot. S tem je odpadel glavni ugovorni razlog toženke, ki bi lahko morebitni soprispevek pokojnega k nastanku škodnega dogodka oziroma škode upoštevala pri obravnavani predpravnega odškodninskega zahtevka in izplačilu nespornega dela (akontacije) odškodnine (943. člen OZ).

11. Tožnica stroškovno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zgolj v posledici pritožbe zoper glavno stvar, pri tem pa svoje pritožbe v tem delu vsebinsko ne utemelji, zato je sodišče druge stopnje pritožbo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v tem delu prav tako zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnice deloma ugodilo, kot to izhaja iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Tožnica je s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu (glede teka zakonskih zamudnih obresti), zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in 413. členom ZPP).

1 Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 414/2015 z dne 20. 10. 2015 in v njej navedene sodne odločbe. 2 Tako tudi sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 685/2013 z dne 25. 2. 2014.