Jedro

Za odločitev v tem sporu ni bilo bistveno, koliko let skupne delovne dobe ima tožnica oziroma koliko let delovne dobe je dopolnila v Republiki Srbiji. Bistvena za odločitev je bila dopolnjena delovna doba v Republiki Sloveniji, ki pa med strankama ni sporna. Ker ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, ob izdaji odločbe tožene stranke ni bilo pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 4188064 z dne 29. 10. 2008 in št. 24 4188064 z dne 5. 8. 2008 ter za priznanje pravice do invalidske pokojnine od 4. 1. 2008 dalje. Ugotovilo je, da je tožnica ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti napolnila 56 let starosti, v Republiki Sloveniji pa je bila zaposlena od 22. 4. 1980 do 21. 6. 1983 in od 7. 11. 1983 do 14. 7. 1991, skupaj deset let, deset mesecev in osem dni. Ostalo dobo je dopolnila v Republiki Srbiji, sicer pa je hrvaška državljanka. Ker ob odločanju o njeni zahtevi ni imela zahtevane gostote zavarovanja v Republiki Sloveniji, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da bi morala glede na 36 let delovne dobe, za priznanje pravice do invalidske pokojnine imeti pokrito vsaj eno tretjino navedenega obdobja v Republiki Sloveniji, torej dvanajst let, tega pogoja pa ne izpolnjuje. Ugotovilo je tudi, da v Republiki Hrvaški tožnica nima dopolnjene pokojninske dobe, ima pa dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Srbiji. Ker na dan odločanja tožene stranke sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo še ni bil sprejet (sprejet je bil 29. 9. 2009), je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložila tožnica, ki očita sodišču druge stopnje bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da ima precej več delovne dobe, kot se navaja v izpodbijanih odločbah, saj ima še dodatnih pet let delovne dobe v Republiki Srbiji, ki je naslednica Jugoslavije in s katero ima Republika Slovenija že sklenjen sporazum o urejanju razmerij iz socialne varnosti. Ker ima tožnica skupne delovne dobe več kot petnajst let, meni, da sta izpodbijani odločbi napačni. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija bistvenih kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče druge stopnje, ne opredeli, zato revizijsko sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. V zvezi z ugotovitvijo sodišča druge in prve stopnje, da med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo v času odločanja tožene stranke še ni bil sklenjen meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju, ki bi urejal tudi vprašanja glede pokojnin, revizijsko sodišče dodaja, da sta pristojna ministra obeh držav 29. 9. 2009 podpisala sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, ta pa je stopil v veljavo 1. 11. 2010. Zato v času odločanja o tožničini zahtevi določila sporazuma tožene stranke še niso mogla zavezovati. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, bo tožnica lahko po začetku veljavnosti tega mednarodnega sporazuma na podlagi njegovih določb svoje pravice uveljavljala z novo zahtevo.

9. Za odločitev v tem sporu ni bilo bistveno, koliko let skupne delovne dobe ima tožnica oziroma koliko let delovne dobe je dopolnila v Republiki Srbiji. Bistvena za odločitev je bila dopolnjena delovna doba v Republiki Sloveniji, ki pa med strankama ni sporna. Ker ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, ob izdaji odločbe tožene stranke ni bilo pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

10. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo.